Meseca septembra obeležujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni po celem svetu, 21. september pa je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. V ta namen številni posamezniki in organizacije po vsem svetu izvajajo aktivnosti za povečanje ozaveščenosti in zmanjšanju stigme, povezane z Alzheimerjevo boleznijo ter drugimi oblikami demence.

Letošnji mesec Alzheimerjeve bolezni poteka pod sloganom »Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni«.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, njen potek pa je v začetku počasen in precej neopazen, kasneje pa postopno in precej enakomerno napreduje. Gre za nevrološko motnjo, pri kateri možgani počasi degradirajo, kar privede do slabšanja spomina ter težav pri vsakdanjem funkcioniranju in vedenju (otežena komunikacija in govor, slabša koncentracija, težave pri prepoznavanju predmetov in njihova uporaba, spremenjeno in nepredvidljivo vedenje, zmedenost ter zbeganost). Bolezen se počasi in postopoma razvija več let, zaradi česar okolica večinoma ne prepozna tega bolezenskega stanja dokler bolezen že močno ne napreduje.

Julija lani je Slovenija sprejela drugo Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030, januarja letos pa tudi Akcijski načrt. Oba dokumenta vključujeta ukrepe za reševanje te problematike. Seveda pa lahko tudi vsak posameznik veliko prispeva k zmanjšanju tveganja za demenco, in sicer tako, da poskrbi zase in za svoje zdravje.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok za razvoj demence, saj predstavlja približno dve tretjini vseh primerov demence. Trenutno žal ne poznamo še zdravila, s katerim bi lahko demenco pozdravili, imamo pa zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni. Seveda pa lahko veliko naredimo tudi sami.

Kako lahko sami zmanjšate tveganje za razvoj demence?

Z zgodnjo preventivo poskrbite za svoje zdravje, zdravje vaših možganov in ohranite kakovostno življenje tudi v starosti. Z upoštevanjem spodnjih nasvetov lahko zmanjšate tveganje za razvoj demence.

1. Bodite telesno aktivni.
2. Izogibajte se kajenju in prekomernemu pitju alkohola.
3. Spremljajte svoje vrednosti krvnega pritiska, holesterola, sladkorja v krvi ter telesno težo in jih ohranjajte znotraj priporočenih vrednosti.
4. Ostanite socialno povezani in radovedni.
5. Jejte uravnoteženo in zdravo prehrano, bogato z žiti, ribami, stročnicami in zelenjavo.
6. Izbirajte zdrave načine za spopadanje s stresom.
7. Ohranjajte svoje možgane aktivne, preizkusite nekaj novega, začnite nov hobi ali se učite novega jezika. Učimo se lahko celo življenje.
8. Poskrbite za svoj sluh, izogibajte se dolgotrajni izpostavljenosti glasnim zvokom in nosite slušni aparat v kolikor vam sluh opeša.
9. Zmanjšajte tveganje za padce in poškodbe. Razmislite o namestitvi ograj na stopnicah in oprijemal v kopalnicah.
10. Zmanjšajte svojo izpostavljenost onesnaženemu zraku, kot so izpušni plini zaradi gostega prometa.

Največ dejavnikov tveganja za demenco se pojavlja že v srednji življenjski dobi, med 40. in 65. letom starosti. Pomembno pa se je zavedati, da nikoli ni prepozno ali prezgodaj, da ukrepamo v smeri zmanjševanja tveganja za razvoj demence.

V letošnjem letu (2024) so raziskovalci na področju demence potrdili še dva nova dejavnika tveganja za demenco, tako imamo sedaj 14 prepoznavnih dejavnikov, za katere je na voljo dovolj dokazov, da pripomorejo k njenemu nastanku. Ti dejavniki so: slabša možnost izobraževanja, predvsem v zgodnjem obdobju življenja, visok krvni pritisk, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija in letos potrjena: povišan holesterol in slabšanje vida (če ni zdravljeno).

Vsi zgoraj našteti dejavniki tveganja za demenco so spremenljivi, kar pomeni, da nanje lahko vplivamo, in če bi jih preprečili, bi po ocenah strokovnjakov lahko preprečili ali zamaknili pojav demence pri približno 45 % primerov (skoraj polovica vseh primerov). Seveda pa poznamo tudi nespremenljive dejavnike, torej tiste, na katere ne moremo vplivati. Največji nespremenljiv dejavnik tveganja je starost. Med te dejavnike sodijo tudi spol (ženske so bolj prizadete), genetika in zgodovina bolezni v družini.

Alzheimerjeva bolezen je ena najpogostejših oblik demence, ki s svojimi posledicami močno vpliva na kakovost življenja obolelih in njihovih bližnjih. Kljub temu, da za bolezen še ni zdravila, obstaja veliko preventivnih ukrepov, ki lahko zmanjšajo tveganje za njen razvoj. Skrb za zdravo telesno aktivnost, uravnoteženo prehrano, mentalno stimulacijo in socialne stike lahko pomembno prispevajo k ohranjanju zdravja možganov. Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni ter tudi celoten mesec september, ko praznujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni nas opominja, da je čas za ukrepanje zdaj – s skupnimi prizadevanji in ozaveščanjem lahko zmanjšamo tveganje za nastanek demence, stigmo ter izboljšamo kakovost življenja obolelih.