Za celotno obdobje otroštva je značilna tudi igra z računalniškimi in videoigricami. Igranje tovrstnih iger v prvi vrsti vpliva na otrokov socialni razvoj, saj predstavlja način njegovega preživljanja prostega časa. Igranje tovrstnih iger lahko poslabša komunikacijo med otrokom in starši (ki iger ne poznajo in se o njih ne morajo pogovarjati), na drugi strani pa lahko pozitivno vpliva na komunikacijo med vrstniki, saj predstavlja aktualno temo pogovora med vrstniki. Igranje računalniških in videoiger zahteva od otroka deduktivno mišljenje, določeno stopnjo spomina in pozornosti, razvija usklajevanje oko-roka ter poveča znanje računalništva. Igranje tovrstnih iger spodbuja tudi razvoj nekaterih vidikov otrokove kognicije. Pogosto igranje iger pa ima ravno nasproten učinek, saj lahko vodi v telesno utrujenost, povzroča glavobol ter izolacijo od družine in vrstnikov (Fekonja, 2004, 390).
V ZDA je bila že leta 2003 opravljena obsežna raziskava o izpostavljenosti predšolskih otrok medijem (Rideout in drugi 2003). Raziskovalci so s pomočjo več kot 1000 staršev otrok, starih med 6 meseci in 6 leti, ugotavljali, v kolikšni meri in kako so otroci izpostavljeni medijem. Nič do šestletni otroci preživijo v ZDA povprečno dobro uro in pol (1:42) dnevno pred ekranom (TV, video igre in računalnik). Od tega do triletniki dnevno gledajo TV skoraj eno uro. Tudi v raziskavi do dveh let starih otrok ugotavljajo, da 40 % otrok starih manj kot eno leto redno gleda televizijo. Do 24 meseca starosti se odstotek dvigne na 90%. Pred letom starosti so otroci povprečno izpostavljeni 1 uro dnevno, med 1-2 leti pa 1,5 ure dnevno. Za različne starostne skupine v novejši študiji med 2 do 4-letniki ugotavljajo izpostavljenost ekranom 1 uro 27 minut, med 5 do 7-letniki pa se ta odstotek poveča na 2 uri in 10 minut (Rek, 2016, 20). V raziskavi je izpostavljeno, da prihaja tudi do precejšnjih razlik glede izpostavljenosti otrok med državami in kulturami.
V sodobnem svetu se je močno povečala uporaba pametnih telefonov in tablic pri predšolskih otrocih. Avtorica navaja raziskavo Susie Formby (2014), ki je preučevala izpostavljenost vsem zaslonom na dotik (mobilnih telefonov in tablic). 40 % dvoletnih otrok uporablja zaslon na dotik, pri čemer skoraj 70 % staršev dovoli uporabljati tovrstne zaslone.
Ameriško pediatrično združenje v svojih napotkih odsvetuje gledanje televizije do drugega leta starosti otroka, za kar pa se glede na zbrane podatke obstoječih raziskav, večina staršev ne odloči. Priporočene so naslednje omejitve izpostavljenosti ekranom na dan: do 7 let stari otroci: 0,5 - 1 uro na dan; 7 - 12 let stari otroci: 1 uro na dan; 12 - 15 let stari otroci: 1.5 ure na dan; 16+ let stari otroci: do dve uri dnevno (Rek, 2016, 26).
Različni mediji so v sodobnem času vir informacij in za otroke tudi sredstvo preživljanje prostega časa. Tudi predšolski otroci so vse bolj izpostavljeni različni informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ki jo uporabljajo za gledanje video vsebin ali igranje igric. Kot kaže se je temu težko izogniti. Kakšne pa so lahko prednosti ali stabosti? Kot glavni razlog za uporabo medijev navajajo učenje. Razlogi, ki botrujejo proti uporabi medijev v predšolskem obdobju pa so: sevanje naprav, zaviranje kognitivnega razvoja, se in dostopnost do škodljivih spletnih strani (Rek, 2016, 26–29). Avtorica navaja tudi finsko raziskavo, ki jo je izvedel Roine in drugi (2005), kjer so ugotovili, da ima zaradi gledanja televizije in igranja iger skoraj dve tretjini (62%) otrok, med petim in šestim letom, vsaj en strah povezan z mediji. (Rek, 2016, 28).
Igra s sredstvi informacijsko-komunikacijske tehnologije in izpostavljenost že predšolskih otrok le-tej je tudi za večino slovenskih staršev neizogibna. V Sloveniji je bila leta 2016 izvedena raziskava Mediji in predšolski otroci v Sloveniji (Rek, 2016). Pokazala je, da so do triletni otroci okvirno dve uri izpostavljeni na različnih naprava, medtem ko se ta čas približuje trem uram med 4 in 6-letnimi otroci. Starejša skupina uporablja računalnik in v povprečju igra elektronske igre 30 minut dnevno (Rek, 2016, 14–15).
Verjetno bo potrebno počakati, kaj bo prinesel čas in na izsledke še kakšne raziskave, predno bomo lahko poznali posledice novega načina preživljanja prostega časa že predšolskih otrok. Zavod IZRIIS, ki se že vrsto let ukvarja z družinami, si v mesecu januarju prizadeva vse starše ozavestiti o pomenu časa, ki ga družina kvalitetno preživi skupaj. Eden od možnih načinov je tudi skupna igra. Za spodbudo vas vabimo, da sodelujete pri nagradni igri, ki bo objavljena na FB strani Zavoda IZRIIS. Naj bodo dolgi večeri v januarju vsaj enkrat na teden igrivi.
Avtorica: Tina Mihelčič
Viri in literatura
Fekonja, Urška: Razvoj otroške igre. Razvojna psihologija. Ljubljana: Založba Rokus, 2004.
Kavčič, Tina: Igra dojenčka in malčka. Razvojna psihologija. Ljubljana: Založba Rokus, 2004.
Rek, Mateja: Mediji in predšolski otroci v Sloveniji. Ljubljana, 2016. http://pismenost.si/pdf/Raziskava_predsolski_otroci_Slovenija_2016_v13.7.pdf (pridobljeno 22. 12. 2018)
Sponzorirano s strani: sofinancirajo: Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, Mestne občine Ljubljana – Četrtne skupnosti Bežigrad, Zavoda IZRIIS
