Med 1. in 7 avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja, ki je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action – WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja je »Podprimo dojenje za zdravje planeta«, ki osvetljuje pomen dojenja ne le za zdravje otroka in matere, pač pa tudi za ohranjanje okolja. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju.

Najprej želimo poudariti, da skupne dolžnosti varovanja okolja nikakor ne prelagamo na ramena mater. Naš namen ni vzbujanje krivde pri starših zaradi morebitne rabe mlečnih nadomestkov in njihovih negativnih vplivov na okolje. S prispevkom ozaveščamo o pomenu dojenja za sonaraven razvoj zdrave človeške skupnosti v zdravem okolju. Zato je omogočanje dojenja zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema. 

Dojenje je okoljsko zavedno delovanje

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob letošnjem tednu dojenje izpostavljamo nekaj tematik, povezanih z okoljskimi vidiki dojenja.

»Naša hiša gori,« opozarjajo znanstveniki, ki se posvečajo okoljski problematiki. Zaradi aktualnosti ogroženosti našega okolja in  odgovornosti za zanamce moramo storiti vse, kar je v naši moči, da znižamo naš ogljični odtis in druge obremenitve okolja na vseh življenjskih področjih. Tudi podpora dojenju je lahko del teh prizadevanj, kajti v primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki ima številne prednosti tudi z vidika varovanja okolja.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo že leta 2014 ob Svetovnem tednu dojenja opozorili, kako je ob osredotočanju na materino mleko kot dragocenem viru za dobro otroka, pomembno osvetliti dojenje tudi z vidika blagostanja planeta.

Številni sodobni znanstveni izsledki govorijo o pomembnosti dojenja za zdravje otroka in matere, pomen dojenja pa sega onstran individualnih zdravstvenih koristi. Smiselno je premisliti o okoljski pravičnosti, o tem, da naj človeštvo zmerno, učinkovito in smiselno rabi vire, ki so na voljo vsem živim bitjem. Človeško (materino) mleko je namenjeno človeškim potomcem in je po svoji sestavi prilagojeno posameznemu dojenčku in njegovim potrebam. Primerljivo velja za mleko drugih sesalcev. Pridobivanje živalskega mleka ali surovin za izdelavo mlečnih nadomestkov iz rastlin in njihova predelava zahtevata številne postopke in procese, ki puščajo svoj »okoljski odtis«. Proizvodnja mlečnih nadomestkov negativno vpliva na okolje in prispeva k podnebnim spremembam v vseh korakih od kmetijske pridelave (poljedelstvo in živinoreja) in proizvodnje izdelka, embaliranja, distribucije do končne oblike hrane v otroški steklenički; ob tem so potrebni tudi proizvodnja in distribucija stekleničk, cucljev in druge opreme ter energije in materialov za varno pripravo mlečnega nadomestka, npr. sterilizatorjev. Neutemeljena (pretirana) raba mlečnih nadomestkov je v nasprotju z naravnanostjo k varovanju okolja. Nasprotno pa dojenje ne zahteva nobenih drugih virov kot to, da mati zaužije dodatno hrano; in seveda njen čas oziroma posvečanje dojenju.

Podpirajmo dojenje

Dojenje se pogosto jemlje kot samoumevno žensko dejavnost; nekateri ga pojmujejo kot materino dolžnost. Od žensk se nemalokrat pričakuje, da bodo svoje dojenčke dojile ne glede na okoliščine in njihove osebne izbire. Pri tem pa se podcenjujejo številni dejavniki, ki ženskam dojenje otežujejo, preprečujejo ali onemogočajo ali jih celo napotujejo k odločitvam, da ne bodo dojile ali da bodo dojile krajše obdobje, kot bi si želele.

Odgovorno ravnanje z viri pomeni tudi omogočanje in varovanje dobrih praks dojenja. Ob tem pa se je treba posvetiti vprašanju, kaj matere potrebujejo za uresničevanje odločitve, da bodo dojile. Ukrepi za pomoč in podporo dojenju pomenijo delovanje na različnih področjih in ravneh, vključno s prepoznavanje posameznih ovir in njihovo odstranitvijo. »Na ravni posameznice, ožjega in širšega okolja in družbe ter kulture obstajajo ovire dojenju, kot so na primer pomanjkljive ali napačne informacije, znanja in spretnosti, osebnostne lastnosti, kot sta sramežljivost ali pomanjkanje samozavesti, delovne in študijske obveznosti, dolžnosti skrbi za druge bližnje, časovne ovire, pomanjkanje podpore partnerja, družine, prijateljev, neustrezne prakse obporodne skrbi, ki ne podpirajo fizioloških procesov ali jih motijo z nepotrebnimi ukrepi in posegi, kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje »nevidna« in zasebna dejavnost, ki ne sodi v javni prostor,« je povedala dr. Zalka Drglin z NIJZ in dodala, da je skoraj vse ovire možno preseči ali jih razgraditi.

Na globalni ravni se usmerjamo v podporo, zaščito in promocijo dojenja kot odgovornega ravnanja z viri. »Delovanje s ciljem, da bi matere, ki se tako odločijo, lahko polno in ustrezno dolgo dojile dojenčke, je soodgovornost zdravstvenih in drugih strokovnjakov, delodajalcev, ožje in širše družine, prijateljev, lokalne skupnosti; je zavezujoča naloga družbe in predstavlja tudi naložbo za dobro prihodnost,« je povedala dr. Zalka Drglin z NIJZ in nadaljevala, da je pomembno omogočati in negovati dobre prakse dojenja tudi zato, ker prispevajo k sobivanju živih bitij na planetu in varovanju skupne Zemlje.

V Sloveniji si prizadevamo za:

• dobre prakse dojenja,
• varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov,
• prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano.

Našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in matere in zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo.

Prvih šest mesecev naj se dojenček izključno doji

Dojenje je naraven način hranjenja dojenčka, materino mleko pa dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino.

Svetovna zdravstvena organizacija v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje. Če  mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko.

Dojenje so v 20. stoletju opuščali zaradi različnih razlogov, med drugim tudi zato, ker se je začela industrijska proizvodnja nadomestkov materinega mleka, podprta z močno promocijo. A dojenje zaradi številnih prepoznanih pozitivnih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka, matere in družin in zaradi skrbnejšega odnosa do okolja ostaja prva izbira načina hranjenja dojenčka.

Kako dojijo matere v Sloveniji?

Leta 2014 je konzorcij osmih sodelujočih organizacij (nosilec Nacionalni inštitut za javno zdravje) začel izvajati skupino nacionalnih prehranskih raziskav, ki smo jih poimenovali SI.Menu 2017/18. Z izsledki raziskave odgovarjamo na dve zanimivi in vedno aktualni vprašanji: kako dojijo matere v Sloveniji in kako pri naših dojenčkih poteka spoznavanje novih okusov, vonjev in tekstur hrane (za slednje več podatkov v priponki na dnu strani).

Rezultati naše raziskave kažejo, da se prehrana večine dojenčkov v Sloveniji prvih dneh začne z dojenjem (90,2 %).3 S starostjo odstotek dojenih dojenčkov hitro upada. Doji se nekaj več kot polovica (54,6 %) šestmesečnih dojenčkov. Matere dojijo malce več kot petino dvanajstmesečnih dojenčkov (22,3 %). Podatki o doseženi stopnji izobrazbe mater nakazujejo, da doji več mater z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe kot mater z nižjo stopnjo izobrazbe. Največ nedojenih ali delno dojenih otrok začne dobivati mlečni nadomestek že med prvim in tretjim mesecem. V prvih treh mesecih dojenčkove starosti več mater iz vzhodnega dela Slovenije dodaja nadomestek v primerjavi z materami iz zahodnega dela Slovenije.

»Ugotavljamo, da večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in da se več kot polovica dojenčkov hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka,« je poudarila Vida Fajdiga Turk z NIJZ. Na področju dojenja ostaja nekaj izzivov: prizadevamo si za višji delež izključno dojenih otrok v prvih mesecih njihove starosti, če je le mogoče, do zaključka otrokovega šestega meseca. Mati naj nadaljuje z dojenjem ob mešani pestri prehrani do prvega leta ali dlje; odločitev, kdaj z dojenjem zaključiti, je odvisna od matere in otroka. Za navedene dobre prakse dojenja matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje.

Zdravstveni strokovnjaki z informacijami in nasveti podpirajo starše pri skrbi za otrokovo zdravje, njegovo rast in razvoj tudi na področju prehrane dojenčkov. Kot je pojasnila Vida Fajdiga Turk z NIJZ, se znanost o prehranjevanju dojenčkov hitro razvija, na voljo so novi pomembni izsledki raziskav, zato interdisciplinarna skupina slovenskih strokovnjakov že pripravlja prenovljena in posodobljena priporočila.

Več izsledkov raziskave SI.Menu 2017/18 najdete na naslednji povezavi.

Kje najti sodobne in preverjene informacije o laktaciji in dojenju ter nasvete za prehod z dojenja oziroma hranjenja s nadomestki materinega mleka na mešano prehrano?

Na NIJZ smo pripravili gradivo, namenjeno bodočim staršem oziroma staršem novorojenčkov in dojenčkov, še posebej pa doječim materam. Če pričakujete dojenčka ali če se vam je pravkar pridružil, vas vabimo, da si preberete  gradiva o nosečnosti, porodu in dojenčku, med njimi tudi o laktaciji in dojenju, o prehrani doječe matere in prehodu na mešano hrano, ki so objavljena na naslednji povezavi.  

Izbor kratkih besedil za čas nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva smo oblikovali v vodnik Pričakujemo dojenčka. Njegova elektronska različica je prosto dostopna na naslednji povezavi.

Dojenje in pandemija COVID-19

V izrednih razmerah, kot je na primer pandemija COVID-19, je še posebej pomembno, da smo pozorni na ranljive družine z dojenčki. Ne glede na to, ali so ti otroci dojeni ali hranjeni z mlečnimi nadomestki, mora njihova prehrana ustrezati razvojnim potrebam. Matere oziroma starši v takih okoliščinah navadno potrebujejo več podpore in pomoči, da bi zmogli dobro poskrbeti za kakovostno prehrano svojih otrok.

Aktualne informacije in priporočila v zvezi z dojenjem in epidemijo COVID-19 so na voljo na spletni strani ZDAJ.

Pripravili dr. Zalka Drglin, Vida Fajdiga Turk, NIJZ