Gre za najdebelejše drevo, ki smo ga zasadili na javni površini v lasti Mestne občine Ljubljana.

Pod tlakovano površino se skriva 23 m3 metrov velika sadilna jama, tako da ima drevo odlične razmere za nadaljnji razvoj.

Z divjim kostanjem (Aesculus hippocastanum) smo nadomestili drevo, ki je raslo v neposredni bližini (prav tako divji kostanj) in je bilo bolno. Obstajal je sum na okužbo s karantensko boleznijo - kostanjev bakterijski skorjemor, zato presaditev ni bila mogoča.

Mestna drevesa so neprecenljiva 

Drevesa dobro vplivajo na psihofizično počutje ljudi v mestu ter pomembno prispevajo k zdravju, lepoti in funkcionalnosti mestnega okolja. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu.

Skrb za drevesa

Za mestno drevje in parkovne gozdove strokovno skrbi posebna ekipa javnega podjetja VOKA SNAGA, v kateri je tudi certificiran arborist. Pri vzdrževanju mestnega drevja si pomagajo z digitalnim katastrom mestnih dreves, vsako drevo na javnih površinah pa strokovnjaki enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na temelju tega izdelajo načrt oskrbe zanj.

Če je le mogoče, še posebej varujemo tista drevesa, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi obseg. Drevesa so namreč v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak, naravno razrasla so lepa in z vsemi pozitivnimi vlogami povečujejo kakovost bivanja.