Ljubljana je med 18. in 20. septembrom 2020 gostila večdnevni festival Ljubljana MTB Vikend, ki je nastal na pobudo kolesarjev za kolesarje. Gorski kolesarji iz prestolnice se namreč zavedajo “luksuza” v obliki dobrih in vzdrževanih poti v neposredni bližini mesta ter izredno velikih gozdnih površin, ki so oddaljene le nekaj minut stran. Možnosti za kolesarjenje je veliko, a najbolj oblegane poti so vendarle na meji zmogljivosti in zato je treba iskati nove rešitve in narediti še več in boljše centre. To je bila tudi rdeča nit okrogle mize Izzivi razvoja gorskega kolesarjenja v Ljubljani, ki je bil prvi večji dogodek v sklopu festivala.
Sodelovali so predstavniki Mestne občine Ljubljana, Turizma Ljubljana, Zavoda za gozdove, Ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, Planinske zveze Slovenije in zasebnega sektorja, svoje pa so dodali še kolesarji sami. Vsi udeleženci so bili enotni, da je ustrezna infrastruktura najbolj pomembna in ključna za razvoj same rekreacije in športa, prav tako v povezavi s turizmom. Tudi pri Turizmu Ljubljana želijo večje vključitve gorskega kolesarstva in kolesarstva na splošno v njihovo ponudbo, saj vse analize kažejo, da so to gostje, ki zapravijo več, želijo spoznati lokalno okolje in navade ter odkrivati tudi druge zanimivosti. Seveda pa mora biti za promocijo takšne ponudbe vse urejeno na strani infrastructure in pravno-formalno, kjer so imeli večjo besedo gostje z ministrstva in občine.
Vsi so se strinjali - umestitev poti za gorske kolesarje je mogoča, a pod določenimi pogoji. V prvi vrsti je treba spoštovati pravico do lastnine in zato je treba vedno najprej stopiti v stik z lastnikom, nato pa seveda z gozdarji, saj je v interesu vseh ohranjanje naravnega okolja. V Sloveniji in tudi Ljubljani imamo več zglednih primerov, seveda sta najbolj izpostavljena Bike Park Ljubljana pri Podutiku, ki ga upravlja Kolesarsko društvo Rajd, in Golovec Trails na rudniškem pobočju Golovca v upravljanju Športnega društva Golovec Trails. Golovec do obvoznice ima sicer poseben status in je namenjen izvajanju rekreativnih dejavnosti. Prav tako pa smo slišali tudi kako so vse v zvezi s parkom uredili na Robidišču, kjer je specifika, da obstaja agrarna skupnost in je sogovornik z vidika lastnikov "samo en". V Ljubljani so zgledni primeri še KoloParki in BMX Park Ljubljana, ki so noro priljubljeni predvsem med mladimi.
A zakonodaja in vse poti do različnih služb so lahko zelo zapletene, z le redkimi izjemami pa je izgradnja prepuščena posameznim skupinam, ki delujejo povsem prostovoljno in včasih niti ne v društvih. Ker je to izziv celotne Slovenije in ne samo Ljubljane je bil tako morda še najbolj pomemben sklep srečanja, da se pripravi neke vrste priročnik za pomoč pri poti do legalizacije kolesarskega objekta oz. poligona.
Ker je v Sloveniji po ocenah krepko čez 100.000 gorskih kolesarjev in se je popularnost te aktivnosti še posebej poudarila v času pomladnega zaprtja družabnega življenja, mora biti ustrezna infrastruktura v prvem planu in to povsod po državi. S tem se bo rešil problem souporabe naravnega okolja, hkrati pa bo imela Slovenija kot celota odličen produkt za najbolj zahtevne goste.
