Ponavadi si ne dovolim, da bi mnenja drugih imela (pre)velik vpliv name, saj sem vedno razmišljala s svojo glavo in tudi tokrat ni nič drugače. Ko je med mojimi prijatelji in sorodniki zavladala popolna panika, sem ohranila »trezno glavo,« ter si nisem dovolila, da bi mi raznorazne teorije zarote o izvoru virusa, asociacije na 3. svetovno vojno in o prihodu apokalipse, prišle preveč do živega. Saj sem sama s sabo in svojim zdravjem, že brez napihovanja pretresljivih dogodkov, imela dovolj dela, saj je moje telo odražalo znake velikega stresa, ki sem jih prve dni karantene lahko blažila s, kako ironično, sprehodi v najbližjo, neokrnjeno naravo, kjer sem bila praktično sama.
Če bi mi kdo mesec dni nazaj rekel, da bomo otroke prosili, naj raje ostanejo pri tehnologiji od katere jih ves čas odganjamo v naravo, se je situacija v teh razmerah morala nujno obrniti. A kljub temu menim, da posledice »buljenja v ekrane,« tokrat ne bodo tako drastične, kot sem tudi sama sprva mislila, saj so učitelji širom Slovenije učencem naložili toliko dela, da so vsaj tokrat pred ekrani konstruktivni in se izobražujejo, ne le ždijo tjavendan.
Močno se bodo in so se že, spremenili tudi odnosi z našimi najbližnjimi; eni na bolje in se bodo še utrdili, spet drugi pa bodo morda prišli do kakšnih drugačnih, bolj bolečih spoznanj. Sama sem mnenja, da imamo z bivanjem v nujni karanteni veliko priložnost za lastno osebnostno rast; da pogledamo vase, se srečamo sami s sabo, »prelistamo spisek« naših vrednot, prečistimo odnose, ter utrdimo naše vezi z bližnjimi, prijatelji in družino.
Kakorkoli, v tem času želim vsem, ki so oboleli, da bi jim čimprej šlo na bolje in bi ozdraveli! Prav vsem pa želim čimboljše počutje in iskanje notranje harmonije, ter harmonije v odnosih z bližnjimi.
O tem kaj lahko v tem času naredimo, da izboljšamo svoje notranje počutje in okrepimo imunski sistem, pa v mojem naslednjem članku.
Klementina Sambolič
Društvo Sinergija Ljubljana