Rak prebavil predstavlja eno najpogostejših skupin rakavih bolezni v Sloveniji. Vsako leto za rakom požiralnika, želodca, debelega črevesa ali danke zboli približno 3.000 ljudi. Čeprav je rak še vedno resna diagnoza, sodobna onkologija v zadnjih letih prinaša pomembne spremembe in nove možnosti zdravljenja.

V ospredje prihaja vse bolj prilagojena obravnava bolnika, ki temelji na značilnostih posameznega tumorja.

Pomembni premiki pri raku debelega črevesa in danke

Pri raku debelega črevesa in danke se je v zadnjih letih spremenil pogled na zdravljenje. V preteklosti je bila najpogostejša pot najprej operacija, nato pa pri bolnikih z večjim tveganjem še dopolnilno sistemsko zdravljenje. Danes se pri določenih skupinah bolnikov vse bolj uveljavlja zdravljenje že pred operacijo – tako imenovana neoadjuvantna sistemska terapija.

Takšen pristop lahko izboljša nadzor nad boleznijo, poveča možnost popolne odstranitve tumorja in zmanjša tveganje za ponovitev bolezni.

Poseben napredek predstavlja zdravljenje bolnikov z dMMR tumorji, pri katerih so okvarjeni mehanizmi popravljanja DNK. Ti tumorji imajo veliko sprememb, zato jih imunski sistem lažje prepozna. Pri teh bolnikih se vse bolj uveljavlja imunoterapija, ki je pri nekaterih pokazala izjemne rezultate.

Napredek tudi pri zdravljenju raka želodca

Rak želodca pogosto dolgo ne povzroča izrazitih težav, zato ga pri številnih bolnikih odkrijemo pozneje. Zdravljenje je v zadnjih letih doživelo pomembne spremembe. Poleg operacije in kemoterapije se vse bolj vključujejo sodobni pristopi, med njimi tudi imunoterapija, ki pri določenih bolnikih izboljšuje odziv na zdravljenje.

Pomemben dejavnik tveganja za razvoj raka želodca je okužba z bakterijo Helicobacter pylori, ki jo je mogoče odkriti in zdraviti. Pozornost na dolgotrajne prebavne težave ter pravočasen obisk zdravnika sta zato zelo pomembna.

Prihodnost je v osebno prilagojenem zdravljenju

Ključno vlogo pri sodobnem zdravljenju rakov prebavil ima molekularna diagnostika, ki omogoča natančnejšo opredelitev značilnosti tumorja in izbiro najprimernejše terapije. Bolnike obravnavajo multidisciplinarni timi strokovnjakov, ki skupaj načrtujejo najbolj učinkovito zdravljenje.

Cilj sodobne onkologije ni več zgolj zdravljenje bolezni, temveč celostna obravnava človeka – z upoštevanjem značilnosti raka, splošnega zdravstvenega stanja in potreb posameznega bolnika.

Več o najnovejših spoznanjih na področju sistemskega zdravljenja rakov prebavil si lahko preberete v daljšem članku Novosti v sistemskem zdravljenju rakov prebavil v glasilu združenja Koloskop – Poletje 2026 ter na spletni strani združenja EuropaColon Slovenija.

Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med. je specialistka internistične onkologije z skoraj 20-letnimi izkušnjami. Zaposlena je na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer kot starejša specialistka in vodja tima za sistemsko zdravljenje možganskih tumorjev sodeluje pri zdravljenju bolnikov z raki prebavil, kožnimi raki in možganskimi tumorji. Aktivno sodeluje v multidisciplinarnih timih, ki skupaj odločajo o najboljših možnostih zdravljenja za bolnike z rakom, ter pri pripravi nacionalnih strokovnih smernic. zmanjševanje neželenih učinkov zdravljenja.
O sodobnih pristopih zdravljenja rakov prebavil je spregovorila na 3. izobraževalno-družabnem dogodku ONKRAJ OBZORJA – Jadranje skozi izzive življenja z rakom, ki ga je organiziralo združenje EuropaColon Slovenija za bolnike z raki prebavil, njihove svojce, zdravstvene delavce in prostovoljce.

Dogodki združenja so brezplačni in namenjeni podpori, izmenjavi izkušenj ter širjenju znanja. Srčno vabljeni, da se nam pridružite na naslednjem srečanju – skupaj zmoremo več!

Naročite se na brezplačne e-novice, da ne zamudite vabil na prihodnje dogodke.

www.europacolon.si