Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 23.06.2017

pretežno oblačno
Danes bo večinoma sončno, predvsem popoldne bodo krajevne nevihte, ki bodo lahko tudi močnejše. Manj verjetne bodo na Primorskem. Pihal bo zahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 30 do 36 stopinj C.
19°C | 34°C
sobota, 24.06.2017
20°C | 34°C
nedelja, 25.06.2017
20°C | 31°C
ponedeljek, 26.06.2017
18°C | 30°C
torek, 27.06.2017
17°C | 31°C
Opozorila
Petek, 23.6.2017 ob 6h
Sredi dneva in popoldne bo v večjem delu Slovenije velika toplotna obremenitev.
19°C
34°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Sadje, najbolj napačno razumljena hrana


KULTURA

| |
02.12.2013      21:01
A A

Sadje, najbolj napačno razumljena hrana


Od prvih zgodovinskih zapisov naprej je imelo sadje najpomembnejšo vlogo v človekovem zdravju. V rajskem vrtu bilo neskončno dolgo glavna hrana. Med zlato dobo človeštva pred približno 2500 leti je bilo sadje prevladujoča hrana. V antični Grčiji je to časovno obdobje spodbudilo razvoj nesorazmerno velikega števila največjih mislecev, filozofov, umetnikov in športnikov v zgodovini.


Deli:

Sadje je bilo vedno znano kot hrana za zdravje in še vedno trdno drži ta cenjeni položaj. Pregovor Jabolko na dan odžene zdravnika stran je zamenjal stavek Jej sadje vsak dan, in sicer pet na dan, kar kaže na to, da so koristi uživanja sadja priznane v večji meri. Naša vlada, zdravstvena industrija, Ameriška zdravstvena organizacija (American Medical Association – AMA), nutricionisti, dietetiki in vse organizacije s področja nadzora bolezni, ki ponujajo prehrambne nasvete, predlagajo, naj jemo več sadja. Po drugi strani pa se nekateri ljudje dobesedno izogibajo sadju ali se ga celo bojijo uživati. Nekaj voditeljev v presnojedskem gibanju je v resnici predlagalo, da bi se morali naučiti živeti, ne da bi sploh uživali sadje. Očitno se nekdo moti. Poglejmo, ali lahko odkrijemo, kje tiči napaka.

 

 

ZADNJA STVAR, KI SEM JO JEDEL, JE BILO SADJE
V običajnem svetu ni prav nič nenavadno, če mi ljudje rečejo, da ne morejo jesti sadja, ker jim vzdraži želodec. Ko jih vprašam, kako so to ugotovili, mi povedo, da je bilo preprosto: »Pojedel sem sadje za zajtrk in želodec je postal takoj razdražen.« Poskušam razložiti, da je hrana, ki so jo zaužili večer pred tem, najverjetneje še vedno v njihovih želodcih in da bo pomarančni sok ali drugo sadje povrh te hrane verjetno povzročilo fermentacijo in pravo eksplozivno mešanico. Za boljše rezultate predlagam, da se počaka, dokler ni želodec resnično prazen, preden damo vanj sveže sadje. Toda ker je bilo sadje zadnja stvar, ki smo jo zaužili, preden smo zaznali prebavne motnje, pogosto za to krivimo sadje.

 

Podobno je tudi v presnojedskem gibanju: sadje je krivo za težave, ki jih ni povzročilo. Glede na izračune iz osebnih in strokovnih opažanj povprečen presnojedec zaužije 65 odstotkov ali več kalorij iz maščob. Maščoba večinoma izvira iz uživanja obrokov, v katerih so kalorije v glavnem iz olj, avokadov, oreščkov, semen, različnih vrst masla iz oreščkov in semen, kokosa in oliv. To je več kot polovica oziroma več od nacionalnega povprečja 42 odstotkov. Ob prehrani, v kateri prevladuje maščoba, so ravni tega hranila v krvi navadno ekstremno visoke. Veliko maščobe v krvi povzroči visok krvni sladkor, saj sladkor ne more dobro zapuščati krvi, če imamo povišano raven maščobe v krvi. Da bi v takih pogojih trebušna slinavka in nadledvične žleze lahko znižale raven sladkorja v krvi proti normalnim vrednostim, morajo bolj delati. To sčasoma povzroči, da organi in žleze opešajo in čez čas odpovedo. To nadalje vodi do velikih nihanj v ravni sladkorja v krvi, znanim kot hiper- in hipoglikemija, ter čez čas do sladkorne bolezni in kronične utrujenosti. Hipoglikemija se razvije kot rezultat pretirane proizvodnje inzulina. Ker nadledvične žleze stimulirajo ščitnico, bo ta kmalu sledila zgledu in ko nadledvične žleze oslabijo, pogosto začne slabše delovati. Tudi za druge težave s hormoni, za raka, bolezni srca in večino prebavnih motenj je znano, da jih povzroči čezmerno uživanje maščob.

 

Kako je potem krivo sadje? Številni zgoraj omenjeni simptomi in bolezni se ne pokažejo, če ne uživamo sadja.

 

Kadar uživamo visokomaščobno prehrano, se nestabilne ravni sladkorja v krvi pogosto pokažejo takoj po zaužitju že majhnih količin sadja. Toda skoraj vsako bolezen, za katero naj bi bilo krivo sadje, v bistvu povzroča visokomaščobna prehrana. Medtem ko voditelji presnojedskega gibanja še naprej krivijo sadje za velik nabor zdravstvenih težav, se moram strinjati z njimi, da se bodo te stvari pojavljale, dokler bodo ljudje imeli visokomaščobno prehrano.

 

Izogibanje sadju ni rešitev, ker ni krivec. Pravzaprav je prav nezadostno uživanje sadja tisto, kar povzroči, da presnojedci uživajo večje količine maščobe, kot je zdravo. Enostavni sladkorji v sadju, in sicer glukoza ter fruktoza, so bistveni. So gorivo, ki ga uporabljajo vse celice v telesu.

 

KO JEM SAMO SADJE, POSTANEM ZELO LAČEN

Ena najbolj pogostih pritožb, povezanih s sadjem, je ideja, da sitost pri sadju ne traja. Zgodba gre po navadi približno tako: “Poskusil sem s sadjem za zajtrk, pa sem bil že približno eno uro pozneje sestradan.” Na prvi pogled je to videti pravilna obtožba glede nezadostnosti sadja kot obroka, vendar pa položaj zasluži nekoliko več raziskave. Ko povprašam ,kakšen je videti sadni obrok, mi navadno povedo: “Pojedel sem pomarančo ali rezino melone, banano ali nekaj grozdja.”

 

Za večino ljudi običajen zajtrk vsebuje blizu 750 kalorij. Srednje velik sadež ima povprečno okoli 75 kalorij. Kadar jemo zajtrk samo iz enega ali dveh kosov sadja, zaužijemo le od 10 do 20 odstotkov kalorij, ki smo jih prej, zato se počutimo prazni in brez energije. Tudi če je cilj izguba teže, je to zmanjšanje preveč ekstremno, da bi lahko bili siti in to zdržali, pa tudi hranilno je neustrezno. Ko razložim, da ima razen zelenjave sadje manjšo kalorijsko gostoto kot katerakoli druga hrana in da moramo, če si želimo zaužiti dovolj kalorij, sadje jesti v večjih količinah, se včasih pojavi kanček razumevanja, potem pa spet nastopi odklonilnost.”Že, ampak koliko sadja lahko pojem na en obrok? Hočete reči, naj pojem več kot eno rezino melone ali dve banani?” “Da,” rečem. Z vajo lahko dosežemo, da brez težav pojemo izpolnjujoč sadni obrok, tako da si v resnici dovolimo, da jemo sadje, dokler nismo popolnoma siti. To lahko pomeni, da za zajtrk pojeste celotno melono ali za kosilo šest, dvanajst ali celo več banan.

 

Pri občutku sitosti sodelujejo trije glavni dejavniki in spodaj je napisano, kakšno vlogo ima sadje v vsakem.

 

Zelo verjetno ste kot otrok slišali mamo kdaj reči: “Ne jej sladkarij pred obroki, ne boš imel več teka.” Pravzaprav je govorila o tem, da je sadje hrana, ki nas nasiti, čeprav je morda takrat govorila o sladkarijah ali drugi manj sprejemljivi hrani. Že manjši dvig sladkorja v krvi nad naravno vrednostjo povzroči občutek sitosti. Sadje gotovo zagotovi sladkor, ki je potreben za tak dvig, zato je zelo nasitno. To je vzrok, da je veliko ljudi sprva sitih že, če pojedo manjšo količino sadja.

 

Naslednji vzrok, zakaj je posledica uživanja sadja sitost, je njegova visoka vsebnost esencialnih hranil. Hranilna sestava sadja bolj kot katerakoli druga skupina hrane posnema celoten spekter prehrambnih potreb človeka. Poleg tega so hranila v sadju veliko dostopnejša in se laže absorbirajo, ker se sadje veliko lažje prebavlja kot druga hrana. Številna hranila v sadju ne zahtevajo nobene prebave in se zlahka absorbirajo. Sem spadajo voda, sladkor, minerali, vitamini in številna fitohranila. Čeprav vlaknine v sadju niso prebavljive, so mehke in topne in zatorej nežne do občutljivih membran prebavnega trakta, hkrati pa ponujajo razmeroma preprost dostop do hranil, ki jih vsebujejo. Ti dejavniki so vzrok, da je sadje najbolj nasitna hrana.

 

Ne nazadnje je naša raven sitosti neposredno odvisna od količine zaužite hrane. Da bi se torej počutili site, moramo tako zaužiti znaten volumen hrane. Vsa naša esencialna hranila so lahko skoncentrirana v tableto ali kocko, ki ju lahko zaužijemo v nekaj grižljajih. Čeprav  nekateri strokovnjaki menijo, da so takšni skoncentrirani obroki hranilno popolni, so raziskave večkrat pokazale, da zaradi skromne prostornine ljudje niso dovolj siti. Prav  zaradi svoje nizke kalorijske gostote sadje odlično zagotavlja zadovoljivo prostornino hrane na obrok. V resnici predstavlja za veliko ljudi, ki so navajeni navadno uživati količinsko majhne obroke, bogate z maščobami, izvor zadovoljstva ob povsem sadnih obrokih na videz nepremostljivo spremembo v prostornine zaužite prehrane.  Ljudje verjamejo: “Ne morem spraviti vsega tega v svoj želodec!” Toda če bodo sprejeli izziv in nekaj dni vztrajali, se bodo naučili, da lahko pojedo zadostne količine in se počutijo zadovoljne ter žanjejo koristi izboljšanega zdravja.

 

SADJE JE IDEALEN OBROK

Da se naučimo, koliko sadja je na obrok dovolj, da nas nasiti za nekaj ur do naslednjega obroka, potrebujemo nekaj vaje. Enako velja, da je potrebna umska prilagoditev, če želimo razširiti dojemanje, koliko sadja je v resnici potrebnega za obrok. Z dovolj izkušnjami bo sposobnost nekoga, da uživa izjemno izpopolnjujoče sadne obroke, rasla in postala eden izmed največjih užitkov v življenju. Navsezadnje je sadje hrana za zdravje. Kdorkoli, ki se zanima za doseganje, vzdrževanje in pridobivanje boljšega zdravja, bi moral premisliti o uživanju sadja kot o njegovi prevladujoči hrani.


Avtor prispevka: Dr. Douglas Graham, avtor svetovne knjižne uspešnice Prehrana 80/10/10


Izvirnik:  http://foodnsport.com/blog/articles/fruit-misunderstood.php 
Prevod: Uroš Brezavšček
Lektura: Vesna Vrabič




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI KNJIŽNI BUTIK? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
KNJIŽNI BUTIK
KNJIŽNI BUTIK
Cesta 24. Junija 66
Tel:040 755 696
Koledar dogodkov Preglej vse
Junij 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2
23.06.2017 | Kultura
Splavarjenje 2017
25.06.201 | Družabni dogodki
Spoznaj ekstremne športe na Laguni
25.06.2017 | Turizem
Kolesarjenje po Plečnikovi Ljubljani
29.05.2017 | Tečaji in delavnice
V 8 TEDNIH DO ZAVESTI OBILJA IN BLAGINJE​
23.06.2017 | Kultura
Splavarjenje 2017
24.06.2017 | Turizem
Kolesarjenje po Ljubljanskem barju
25.06.201 | Družabni dogodki
Spoznaj ekstremne športe na Laguni
25.06.2017 | Turizem
Kolesarjenje po Plečnikovi Ljubljani
26.06.201 | Šole in vrtci
Računalniške počitnice na Poletni šoli FRI

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo