V neposredni bližini Kina Šiška je "zrasla" nova Glasbena hiša GIG, s sodobno opremljenimi sobami za glasbene vaje. Ti se od ostalih ne razlikujejo le po svojih visokih standardih, temveč tudi po privlačnem izgledu. Sobe so poimenovane po barvah, ki krasijo stene. Na voljo so rumena, zelena, rdeča, bela, oranžna in modra soba. Glasbeniki lahko prostore najamejo tudi za dlje časa in svojo opremo hranijo v za to primernih, varovanih prostorih. V tem vročem obdobju se lahko obiskovalci pred vajami osvežijo tudi pod hladnim tušem. Za bolj zahtevne pa je na voljo najem sobe tipa „kletka v kletki“. Kljub vsej modernizaciji so prostori finančno dostopni tudi posameznikom ter skupinam, ki so šele na začetku svoje glasbene poti.

Največji hiti odslej tudi na spodnjem perilu

V Glasbeni hiši GIG se je preizkusilo že več kot 300 različnih glasbenikov, med njimi Luka Basi, skupina Panda, Tinkara Kovač in mnogi drugi. Tudi člani legendarne zasedbe New Swing Quartet, ki v času okrnjenih nastopov poslušalce navdušujejo s svojimi live stream koncerti. Redni obiskovalci glasbene hiše so tudi Balkan Boysi. Skupina, ki v srcu Slovenije pridno ustvarja počitnicam navkljub, se je (poleg ostalih glasbenih projektov) odločila tudi za domiselno promocijo svojega imena – njihove največje hite boste morda že prav kmalu lahko „brali“ na novi kolekciji spodnjega perila.
V času koronavirusa podrli steno studia
Rock Partyzani, ena najbolj energičnih žur skupin, so se zaprli v svojo „bazo“ in odvečno energijo, ki je ne morejo porabiti na odru, preusmerili v popolno preobrazbo glasbenega studia Bunker v Ljubljani, le streljaj od domovanja njihovega „capo di banda“ Aleša Klinarja. Njegova Anja Rupel je studio krstila z novim, "preoblečenim" albumom Življenje je kot igra. Novopečeni studio pa po novem varuje tudi skoraj čisto pravi stražar. Skupina pa ni pozabila niti na svoje oboževalce – za čas, ko bo življenje zopet teklo v pravo smer in se bodo „zapornice odrov dvignile“, pripravljajo zanimiv, drugačen, popolnoma prenovljen glasbeni program.

Omar Naber – od pevca do producenta

Odličen vokalist in simpatičen glasbenik Omar Naber poje kar v domačem okolju. Ne sicer vsak dan, da se glasilke ne "prekurijo", dvakrat tedensko pa obvezno. Prostor, ki je namenjen le glasbenim vajam, pa izkoristi enkrat tedensko, ko vadi s svojo skupino. Ta čas, kot pravi, je namenjen tudi za druženje, izmenjavo idej, tako glasbenih kot poslovnih in še marsikaj drugega. Največ mu pomeni sproščeno vzdušje, ki ga ne ustvari le prostor ampak ljudje, ki so v ekipi.„ Z njimi sem maksimalno zadovoljen, se zelo razumemo in smo stalna ekipa že kakih osem let. Prostor pa mora biti dovolj velik, da se ne počutimo utesnjeno. Pomembna je tudi izolacija prostora, da ne motimo bližnjih stanovalcev.“ Zaradi izrednih razmer v državi vadi še bolj in še več, saj je bil prej čas za vajo zaradi nastopov omejen. Življenjski slog se mu je, pravi, popolnoma obrnil na glavo, saj je glasba, posledično nastopi, njegova primarna dejavnost. „Imam pa sedaj dejansko čas za stvari, za katere ga v preteklosti nisem imel. Ena od njih je glasbena produkcija, ki me je od nekdaj zelo veselila, a se ji zaradi številnih nastopov nikoli nisem utegnil posvetiti v celoti. Sedaj prosti čas s pridom uporabljam za pridobivanje znanja na tem področju.“

Vili Resnik z novo zasedbo
Legendarni Vili Resnik je do nedavnega s svojo skupino vadil v Ljubljani, pri prijatelju Janku Orešiču – Vili pravi, da je prav zaradi njega postal glasbenik. „Jani je pred več deset leti zastopal večino glasbenikov, ki so v tistem času, kaj veljali.“ Vadili so v Križankah, kjer jih je Vili opazoval in se tako navdušil, da je šel po njihovih stopinjah. Marsikoga od njih pa po uspehu v vseh teh letih tudi prehitel. Janko, ki ga je vpeljal v glasbo, je nekaj časa celo igral v Vilijevi zasedbi. Vili nerad prizna, da s skupino vadijo premalo. Jih je pa trenutna situacija pravzaprav prisilila, da se bodo morali začeti bolj redno dobivati. Odkar se je Viliju pridružil nov kitarist, se namreč pripravlja tudi nova priložnost in lokacija za vaje, v Postojni. V prostorih, kjer vadi, mu je najbolj pomembno dobro prezračevanje, zato pogosto najbolj pogreša okno, kar je v kletnih prostorih, kjer ponavadi potekajo vaje, neizvedljivo. Je pa zato toliko bolj srečen, odkar je kajenje prepovedano. Če je še ozvočenje na nivoju, pa je sploh „fantazija“, doda v svojem slogu. Pevca po treh mesecih „totalne teme“ rešujejo privat nastopi, večinoma rojstni dnevi in poroke, za katere pravi, da so njegova rešilna bilka.
 „Vikend“ vaje v skritih kotičkih Slovenije
 Za razliko od poklicnih glasbenikov, ki jiim glasbeni nastopi pomenijo vir preživetja, pa je vsekakor manj stresno za tako imenovane „priložnostne glasbenike“. V zadnjem času je tako odre zamenjala za glasbeni studio tudi Noreia, zasedba, ki preigrava tradicionalne irske, škotske in bretonske melodije, ter uspešno spaja »keltsko« tradicijo s svojo lastno dediščino – slovensko ljudsko glasbo.  V času karantene, ko se niso smeli dobivati, so ustvarjali "online", da so si lahko izmenjevali posnetke in ideje. Prosti čas pa so izkoristili tudi za individualne vaje. „Ker smo akustična zasedba, največkrat vadimo brez ozvočenja. To je tudi razlog, da nimamo posebnega prostora za vaje, oziroma je teh prostorov kar nekaj. Blokovsko stanovanje v Ljubljani, kletni studio ali vikend v Prlekiji, ob lepem vremenu smo že vadili tudi v parku Tivoli.“ Poleg rednih tedenskih vaj pa se nekajkrat letno odpravijo na "vikend" vaje, ki so ponavadi namenjene predvsem ustvarjanju novega materiala. Če so bili še pol leta nazaj zasedeni, med tednom z rednimi službami, med vikendi pa z nastopi, je sedaj čas za malo počitka in so končno na vrsto prišle njihove družine.
Člani uspešne primorske glasbene skupine Damačica zato priznajo, da jim prav paše končno malo več prostega časa. Kljub vsemu vaje še vedno potekajo nemoteno, v preurejenih domačih prostorih v Tolminu, kjer, pravijo, ne manjka nič drugega kot le večji hladilnik za pivo in kavč. Da se ne bi preveč navadili na trenutno „lagodnost“ tako upajo in upamo, da bo življenje kmalu spet lahko zaigralo na dobre stare strune.

Nuša Jezeršek