Na Inštitutu za trajnostni razvoj smo letos zagnali projekt za spodbujanje kompostiranja lastnih organskih odpadkov. S projektom »Kompostiranje je več kot recikliranje – kompost gre v šolo« bomo učitelje, vzgojitelje, otroke in mlade v šolah in vrtcih usposabljali za uspešno kompostiranje, ter izvedli pilotni projekt skupnostnega kompostiranja s sodelovanjem različnih lokalnih deležnikov. Projekt podpirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor.
Projekt in obenem tudi omenjeni pilotni projekt (več spodaj) bomo uradno predstavili z »otvoritvijo« kompostnikov na našem urbanem ekovrtičku pred Dijaškim domom Tabor v okviru javnega dogodka na svetovni dan okolja 5. junija 2018. Sodelovali bodo dijaki in učenci z Gimnazije Šiška in OŠ Šentvid, člani našega programa Šolski ekovrtovi, ter partnerji v pilotnem projektu Hotel Park in Dijaški dom Tabor.
Dogodek bo potekal od 10. do 12. ure v torek, 5. junija 2018.
Natančna lokacija dogodka:
ITR-jev urbani ekovrtiček pred Dijaškim domom Tabor, ki se nahaja ob poti od Hotela Park do Ilirske ceste, Ljubljana.
ZAKAJ PROJEKT IN KAJ BOMO DELALI?
Zakaj kompostiranje?
»Odmetovalni« življenjski slog nas je v Sloveniji pripeljal do stanja, ko so lastno kompostiranje opustili ne le na hišnih vrtovih na urbanih območjih, ampak celo na podeželju. Zakaj bi se trudili s kompostiranjem, če pa je bolj enostavno dvigniti pokrov zabojnika in delo prepustiti komunalnemu podjetju, potem pa kupiti kako vrečo z »zemljo za sajenje«, »obogateno z vsemi rastlinskimi hranili« (po domače: z umetnimi gnojili), ali pa kupiti kar sama gnojila. Še huje je, da del organskih odpadkov konča tudi med mešanimi odpadki, kjer povzročajo velike tehnične, okoljske in gospodarske težave.
Obenem je za izdelavo umetnih gnojil, zlasti dušikovih, potrebno ogromno energije, ob čemer se sproščajo toplogredni plini. Ti nastajajo tudi ob izdelavi embalaže – vreč za gnojila oziroma mešanice zemlje in organskih gnojil (tudi ekoloških), pri vsakem prevažanju teh izdelkov … Poleg tega so v teh izdelkih tudi neželene snovi. Mnoge mešanice prsti vsebujejo tudi šoto. Ta v naravi nastaja tako počasi, da jo štejemo med neobnovljive naravne vire. Z izčrpavanjem šotišč povzročajo škodo naravi in okolju.
Z vidika krožnega gospodarjenja je nedvomno treba na novo utemeljiti tudi kompostiranje. Jasno je, da je organske odpadke najbolje kompostirati tam, kjer nastanejo, kadarkoli je to možno. S tem močno zmanjšamo obremenjevanje okolja, obenem pa pridobimo zelo kakovosten kompost – hrano za rastline.
Kompost je izjemen učni pripomoček
Kompostiranje je tudi odličen učni pripomoček, s pomočjo katerega otroci neposredno sodelujejo v vseh fazah od organskega odpadka (surovine) do komposta (hranila za rastline). Če ima šola oziroma vrtec tudi svoj vrt, pa z gojenjem zelenjave, sadja in zelišč popolnoma sklenemo krogotok. Otroci tako razumejo, kako lahko sami obnavljajo rodovitnost tal in obenem varujejo okolje.
Vse razloge za kompostiranje lahko na ta način odlično ponazorimo v praksi. S tem lahko otrokom in mladim približamo tudi pojem krožnega gospodarstva, ki od nas zahteva popolnoma nove premisleke in rešitve že pri sami proizvodnji stvari oziroma materialov.
Kompost gre letos v šole in vrtce
Na Inštitutu za trajnostni razvoj smo ugotovili, da se celo šole in vrtci v našem programu Šolski ekovrtovi soočajo s precej izzivi pri kompostiranju. Zato bomo letos s projektom »Kompostiranje je več kot recikliranje – kompost gre v šolo« učitelje, vzgojitelje, otroke in mlade v šolah in vrtcih usposabljali za uspešno kompostiranje. Projekt podpirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor.
Projekt vsebuje usposabljanja za učitelje in vzgojitelje, dejavnosti za učence, pilotni projekt skupnostnega kompostiranja ter zaključni seminar, kjer bomo predstavili izkušnje in dobre primere ter govorili o spodbujanju lastnega kompostiranja z ukrepi in ustrezno zakonodajo. Po Sloveniji bomo na šolah in vrtcih organizirali 10 praktičnih delavnic o kompostiranju, ki se jih bodo lahko udeležile tudi druge zainteresirane šole in vrtci iz regije, načrtujemo usposobitev vsaj 100 učiteljev oz. vzgojiteljev. Ustanovam in mladim bomo nudili tudi strokovno podporo pri načrtovanju in izvajanju kompostiranja. Eno delavnico smo že izvedli v maju na OŠ Kolezija.
Podprli bomo tudi javne dogodke šol oziroma vrtcev na to temo. Želimo namreč, da se znanje in praksa iz vzgojno izobraževalnih ustanov prelije tudi v naše domove, kjer so na kompostiranje pozabili. Že velikokrat se je pokazalo, da so otroci odlični ambasadorji okolju prijaznih praks.
Zagon pilotnega projekta skupnostnega kompostiranja
Ne le na domačem in šolskem vrtu, tudi drugje je na voljo veliko organskih surovin, ki jih lahko s kompostiranjem spremenimo v »rjavo zlato«! Hoteli in restavracije, študentski in dijaški domovi, domovi za ostarele ipd. Zato bomo na ITR v okviru projekta izvajali tudi pilotni projekt lokalnega skupnostnega kompostiranja.
K sodelovanju smo povabili Hotel Tabor in Dijaški dom Tabor, ki sta se z veseljem odzvala, zanimanje pa je tudi v Domu upokojencev Center, Tabor – Poljane. Skupaj s partnerji bomo ocenili količine ustreznih organskih odpadkov, pripravili organizacijsko shemo kompostiranja ter spremljali potek. Kompostiranje bo potekalo v kompostnikih na našem urbanem ekovrtičku, kjer bo potekal tudi javni dogodek.
Lepo vabljeni na Tabor!
Ekipa Inštituta za trajnostni razvoj
