Organizator: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Kontaktni podatki organizatorja: tajnistvo.fa@fa.uni-lj.si.
Vstopnina: Vstop prost
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je ob svoji stoletnici pripravila posebno razstavo, ki je zasnovana kot začetek zbirke izbranih dosežkov študijskih del na Fakulteti za arhitekturo in predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskave študija, razmišljanja in snovanja arhitekture v Sloveniji. Odprtje razstave s pogostitvijo in glasbeno spremljavo prof. Alda Kumarja in skupine Anbot bo 10. marca ob 20.30 v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani in je namenjeno širši javnosti. Razstava bo v Cankarjevem domu na ogled vse do 5. aprila. Vljudno vabljeni!
Na enem mestu zbrana zaključna dela od leta 1924 do danes
Kot pravijo, je stoletnica priložnost za premislek o preteklem delovanju fakultete in njenem današnjem poslanstvu tako v stroki kot v družbi. Osrednji del razstave so zaključna dela od prvih diplom iz leta 1924 do sodobnih magistrskih del, ki so v takšnem obsegu zdaj prvič zbrana na enem mestu. V njih se zrcalita posebnost in enkratnost študija arhitekture v Ljubljani, ki temelji na delu v t. i. vertikalnem seminarju, to je študiju arhitekture v obliki manjših skupin študentov različnih letnikov pod vodstvom izbranega mentorja ali mentorice. Razstavljeni mozaik različnih tem, ki so predstavljene skozi pet arhitekturnih meril, kaže na izjemno širino tako študijskih nalog kot obštudijskih dejavnosti, ki oblikujejo kompleksno mislečega, družbeno angažiranega arhitekta in arhitektko.
Naslov razstave navdahnil Jože Plečnik
Naslov razstave izhaja iz uvodnika, s katerim je Jože Plečnik pospremil izid prve publikacije študentskih del leta 1923: »Iz čistega veselja prihaja ta knjiga: Mladi smo in živi.« Iz njega veje zanosno razpoloženje ob predstavitvi rezultatov prvih treh let študija arhitekture na novi, slovenski univerzi. Skozenj pa se izraža tudi ambicija družbeno angažiranega poučevanja arhitekture z visokimi etičnimi in umetnostnimi merili. Ta ambicija se je skozi stoletje ohranjala vse do danes. Z upoštevanjem vsakokratnih sodobnih izzivov in s stalno prenavljajočimi se lastnimi identitetami je študij arhitekture v Ljubljani ohranjal začetno prodornost in svežino. Zato lahko danes z enakim entuziazmom, kot je bil Plečnikov, ponovimo: »Iz čistega veselja prihaja ta razstava: Mladi smo in živi.«
