Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je ob svoji stoletnici pripravila posebno razstavo, ki je zasnovana kot začetek zbirke izbranih dosežkov študijskih del na Fakulteti za arhitekturo in predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskave študija, razmišljanja in snovanja arhitekture v Sloveniji. Stoletnica je priložnost za premislek o preteklem delovanju in njenem današnjem poslanstvu tako v stroki kot v družbi. Razstava bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma ponovno na ogled od ponedeljka, 11. 5., do nadaljnjega.

Naslov razstave navdahnil Jože Plečnik

Naslov razstave izhaja iz uvodnika, s katerim je Jože Plečnik pospremil izid prve publikacije študentskih del leta 1923: »Iz čistega veselja prihaja ta knjiga: Mladi smo in živi.« Iz njega veje zanosno razpoloženje ob predstavitvi rezultatov prvih treh let študija arhitekture na novi, slovenski univerzi. Skozenj pa se izraža tudi ambicija družbeno angažiranega poučevanja arhitekture z visokimi etičnimi in umetnostnimi merili. Ta ambicija se je skozi stoletje ohranjala vse do danes. Z upoštevanjem vsakokratnih sodobnih izzivov in s stalno prenavljajočimi se lastnimi identitetami je študij arhitekture v Ljubljani ohranjal začetno prodornost in svežino. Zato lahko danes z enakim entuziazmom, kot je bil Plečnikov, ponovimo: »Iz čistega veselja prihaja ta razstava: Mladi smo in živi.«    

Na enem mestu zbrana zaključna dela od leta 1924 do danes

Razstava je zasnovana kot začetek zbirke izbranih dosežkov študijskih del na Fakulteti za arhitekturo in predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskave študija, razmišljanja in snovanja arhitekture v Sloveniji. Osrednji del razstave so zaključna dela od prvih diplom iz leta 1924 do sodobnih magistrskih del, ki so v takšnem obsegu zdaj prvič zbrana na enem mestu. V njih se zrcalita posebnost in enkratnost študija arhitekture v Ljubljani, ki temelji na delu v t. i. vertikalnem seminarju, to je študiju arhitekture v obliki manjših skupin študentov različnih letnikov pod vodstvom izbranega mentorja ali mentorice. Razstavljeni mozaik različnih tem, ki so predstavljene skozi pet arhitekturnih meril, kaže na izjemno širino tako študijskih nalog kot obštudijskih dejavnosti, ki oblikujejo kompleksno mislečega, družbeno angažiranega arhitekta in arhitektko.

Univerza je prostor, kjer se z interdisciplinarnimi pristopi generira novo znanje. Za raziskovalno polje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani je značilno iskanje in nihanje med naslonitvijo na tradicijo in usmeritvijo k eksperimentu, preizpraševanju in redefiniranju obstoječih dognanj ter odpiranje poti v neznano. To se kaže v razstavljenih delih študentk in študentov Fakultete za arhitekturo od leta 1920 do leta 2020. Kritični premisleki o aktualnih družbenih in okoljskih vprašanjih, sodobnih tehnologijah, dediščini in posegih v prostor, ki jih predstavljajo njihove študijske naloge, so dragoceno gradivo za vse, ki se soočajo z odločitvami o trajnih posegih v grajeno in naravno okolje, pa tudi za tiste, ki se zavzemajo za oblikovanje teoretskega mišljenja na področju arhitekture.