Kdo ne pozna Jožeta Plečnika, svetovno priznanega arhitekta, ki je ustvaril neizmerno število umetnin po svetu in pri nas? In kdo še ni slišal za duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je napisal Pod svobodnim soncem, Gospoda Hudournika in številna druga književna dela? Malokdo pa ve, da se je med tema vélikima Slovencema spletlo trdno prijateljstvo, ki je trajalo kar tri desetletja.

Plečnik in Finžgar sta menila sta, da med dobrimi prijatelji ne sme biti nobenih ograj, zato tudi nista obnovila plotu, ki je nekoč ločeval župnijski vrt od Plečnikovega. Finžgar je pogosto prihajal na obisk in pogovor v Plečnikovo hišo, arhitektu sta bila pri srcu njegov ljudski jezik, poln rekov in domislic, ter navdušenje za vsakršno duhovno delo.

Razstava predstavlja izbor Plečnikovih originalnih pisem, načrtov in skic, ki nam odkrivajo njegovo snovanje grafičnega oblikovanja knjig in revij. Pri tem ga je zelo spodbujal njegov prijatelj in trnovski sosed Fran Saleški Finžgar. Preučili smo novo arhivsko gradivo iz Finžgarjeve zbirke, ki se hrani v Rokopisni zbirki NUK in doslej še ni bilo predstavljeno širši javnosti, ter temo povezali z ohranjenimi Finžgarjevimi pismi iz Plečnikove zbirke MGML. Pri razstavi nadaljujemo z doslej vedno uspešnim sodelovanjem z mag. Marijanom Rupertom, vodjo Rokopisne zbirke in zbirke redkih tiskov v NUK. 

Foto: Finžgar in Plečnik ob obisku cerkve na Dolenjskem (izrez), ok. 1935 © Fototeka dr. Janez Bogataj in Andrej Peunik/MGML