ŠENTJANŽEVA ROŽA (Hypericum perforatum)
Šentjanževka, oziroma šentjanževa roža se je pred več kot sto leti imenovala po Janezu Krstniku, ker običajno zacveti sredi junija, ko goduje Sv. Janez Krstnik. Šele kasneje je dobila obstoječe ime.
Sončno rumeni cvetovi delujejo na nas podobno kot sonce, manj smo potrti in depresivni. Šentjanževa roža ima takrat največjo vsebnost učinkovin.
V starih časih so pisci o zdravilnih rastlinah šentjanževko imenovali „Corona regia“. Od nekdaj se uporabljala za zdravljenje ran in lajšanje bolečin.
Šentjanževka raste v zmernih klimatskih pasovih Evrope, zahodne Azije ter severne Afrike in je relativno močno razširjena. V drugih zmernih pasovih jo gojijo. Rada ima sončne lege na suhih apnenčastih tleh, zlasti na ledinah, ob robovih travnikov in gozdov, ob zidovih in poteh, približno do nadmorske višine 1500 m. Naše travnike na katerih nabiramo šentjanževko in druge zdravilne rožice kosimo enkrat letno, ko že vse rožice odcvetijo in odvržejo seme in zato imamo različne travniške cvetlice-zelišča.
Gojena šentjanževka ima večje cvetove ni pa dokazano da so bolj učinkoviti.
S svojimi izjemnimi lastnostmi, seže globoko v zgodovino in ostaja priljubljena izbira tudi v sodobnem svetu naravne medicine.
Blagodejni učinki: Deluje proti depresiji in migreni, nervozi, odvaja vodo iz telesa, stiska in krči tkivo, blaži bolečine, zdravi vnetja, umirja in krepi živčni sistem.
Iz šentjanževke lahko pripravimo različne zdravilne pripravke: šentjanževo olje, šentjanževo mazilo, šentjanževo tinkturo, zeliščno žganje imenovano Šentjanževecin čaj.
Tinktura iz šentjanževke se tradicionalno uporablja za blaženje živčnih bolečin, pri nevraligijah in išiasu ter psihičnih motnjah kot je tesnoba in depresija. Klinično dokazano tinktura iz šentjanževke deluje proti depresiji, razpoloženjskim simptomov menopavze in PMS, obsesivno kompulzivno motnjo in senzorne čustvene motnje. Tinktura je odlična za vtiranje proti revmatizmu. Laboratorijske preiskave so potrdile, da tinktura iz šentjanževke deluje proti vnetjem, bolečinam in virusom. Največji učinek doseže šentjanževa roža v tinkturi. Šentjanževo olje se v ljudski medicini uporablja za zdravljenje opeklin, ran, brazgotin in drugih kožnih vnetij. Izdelujemo ga iz kvalitetnega olivnega olja. V liter kvalitetnega olivnega olja dodamo 400 do 500 cvetov, da olje dobi sijajno rubinasto rdečo barvo. Šentjanževo rožo ni potrebno stiskati, kot nas učijo stare zeliščarske knjige, le vstavimo jo v kvalitetno olivno olje, postavimo na toplo, ni nujno, da na sonce in po štirih tednih pridobimo kvalitetno šentjanževo olje. Šentjanževo olje ima blagodejne učinke na opečeno kožo tako od sonca kot pri drugih opeklinah. Z oljem se ne smemo mazati preden gremo na sonce, oziroma ko smo na soncu. Olje blagodejno deluje na kožo zvečer. Počasi bo koža dobila lepo rjavo barvo.
Šentjanževo mazilo se uporablja za zdravljenje ran, opeklin, kožnih izpuščajev, pri podplutbah , za nego suhe kože in drugih kožnih težav.
Šentjanževo olje ali šentjanževo mazilo blagodejno vpliva na bolečine v križu. Križ si zmasiramo z oljem ali mazilom in zavijemo zmasirano mesto, da ne umažemo oblačila in se pritisnemo s hrbtom na topel radiator ali drugo toplo reč. Vztrajamo vsaj dvajset minut, da se Šentjanževo olje ali mazilo vpije v kožo.
Čaj šentjanževke deluje pomirjajoče. Pomaga odpravljati glavobol in je sredstvo za zdravljenje blage in zmerne depresije.
Iz svojih začetkov nabiranja šentjanževke sem imel slabo ali dobro izkušnjo. Nabiral sem šentjanževko v hribih kjer sem prespal v koči, zato sem nabrane cvetove dal v olje šele naslednji dan po prihodu domov. Čudil sem se, da se olje ne obarva. Po dveh tednih sem precedil olje in v to olje dodal sveže zelišče in rezultat je bil viden. Pomemben je čas od nabiranja šetjanževih cvetov, do vstavitve v kvalitetno oljčno olje.
Na naši ekološki zeliščarski kmetiji izdelujemo iz šentjanževe rože tinkture, mazila, šentjanževec in šentjanževo olje. Posušeno dodamo v Javorsko čajno mešanico.
Ob zaključku članka bi radi spodbudili previdnost in posvetovanje s strokovnjaki pred samostojno uporabo katerega koli zeliščnega pripravka, vključno s šentjanževko. Naravna zdravila so lahko učinkovita, a varnost vedno ostaja ključna. Šentjanževka, s svojo barvito zgodovino in širokim naborom koristnih lastnosti, ostaja dragocena sestavina v svetu naravne medicine.
Še izvleček iz knjige, ki mi je velikokrat v pomoč:
ZDRAVILNA ZELIŠČA PRIREJENO PO KNJIŽICI ŽUPNIKA IVANA KONZLEJA »CHPUT UND UCHRUT« V LJUBLJANI 1914. ZALOŽILA KATOLIŠKA BUKVARN A TISKALA KATOLIŠKA TISKARNA
Sv. Janeza roža (Hypericum perforatum, Johanniskraut) raste po sončnih bregovih, na zatrznjenih njivah, po jasah, senožetih in planinah. Te zeli je več vrst, najboljša je planinska, najslabša je vrsta, ki raste po močvirjih. Pravo šentjanževo rožo spoznaš na njenem soku.
Zmečkaj med prsti komaj razcveteli cvet in če se pokaže sok, rdeč kakor kri, je to zdravilna sv. Janeza roža. Čaj cvetja in listov očisti glavo, izčisti pljuča, želodec, ledvice in mehur. Če je voda krvava ali rdeča, vzemi vsako uro požirek tega čaja, ki pomaga pogostoma tudi za ščipanje in krvne krče. Znano je sv. Janeza ali rdeče olje. Pripravi se: zmečkaj nekaj pesti cvetja, deni ga v laško olje in postavi steklenico za deset dni na solnce, dokler ne pordi olje. Potem dodaj zopet par pesti zmečkanega cvetja, postavi posodo nazaj na sonce in ponovi to tri- do štirikrat, dokler ne postane olje živordeče. Olje deluje; ustavi vsak notranji ali zunanji prisad pri človeku in živini, ublaži hipno vsako bolečino opečenin in oparenja. Za hipno in splošno trganje pomaga utiranje olja, za koliko uživanje. Vsaka rana, bodisi od ubodca, reza ali odrgnjenja, se pozdravi hitro, če staviš nanjo v rdečem olju namočene krpice. Torej naj bi bilo to olje v vsaki hiši. Če napadejo ljubko malo Miciko krči ali drapki (božjast), daj ji parkrat po žlički olja, če ima poštena in pridna kokodaklja piko ali notranji prisad, če postaja po kotih in poveša rep, daj ji, rdečega olja in kmalu bo zdrava.
Janez Končina Javorski.