Zgodovina Litijskega likovnega ateljeja se je začela pisati na prelomu tisočletja z ustanovitvijo skupine, ki je delovala v okviru Zveze kulturnih društev Litija. Leta 2007 je ta skupina ljubiteljskih likovnikov prerasla v samostojno društvo z istim imenom. Danes delujejo v Društvu LILA tri sekcije odraslih; Lila odrasli (likovno ustvarjanje), LILA foto (fotografija), LILA piše (literarno ustvarjanje) ter sekcija za delo z otroki v dveh starostnih skupinah; Cici LILA (od 4 do 8 let) in Mala LILA (od 9 do1 5 let). Društvo je v obdobju 25 let močno dopolnilo umetniško okolje obeh občin, kjer je največ prisotno (Litija in Šmartno pri Litiji) ter širše s številnimi skupinskimi in individualnimi razstavami ter projekti, ki puščajo trajne sledi.

O pomenu ustvarjanja in delu društva je na prireditvi spregovorila predsednica Lile Jelka Jantol, župana Franci Rokavec in Blaž Izlakar pa sta podala misli o delovanju društva v lokalnem okolju ter mu čestitala ob četrt stoletnici delovanja. K čestitkam se je pridružil tudi Darko Vidic kot predstavnik JSKD OI Litija, s katerim društvo pogosto sodeluje. Na prireditvi so prejela priznanja za dolgoletno in vestno delo v društvu naslednje članice: Marija Smolej, Marjeta Mlakar Agrež, Darja Gregorčič Bernik, Danijela Kunc, Marija Bregar Hostnik, Gabrijela Hauptman, Marija Urankar Murn in Joža Ocepek, ki je kot izjemna ustvarjalka kulturnega življenja ter nekdanja predsednica Lile postala tudi častna članica društva. S kratkimi literarnimi prispevki so se na odru predstavili člani sekcije Lila piše, Ženska vokalna skupina Lipa pa je dogodek oplemenitila s petjem. Prireditev, ki jo je povezovala Aleksandra Mavretič, je bila vizualno podprta s projekcijo likovnih del otrok in odraslih, ki ustvarjajo v društvu. Oder in notranjost dvorane so krasila likovna dela otrok, ki so v decembru na ogled še v Šmelcu v Litiji.

V zborniku, ki je izšel ob praznovanju 25 letnice Društva Lila, je na kratko podana zgodovina društva, zabeleženi so temeljni mejniki, kot so ustanavljanje sekcij, selitve in pridobitev prostorov za ateljejsko delo, pridobitev statusa društva v javnem interesu, … Opisani so tudi večji projekti, ki so pustili trajne sledi v okolju in skupinski ter posamezni dosežki članov v okviru različnih natečajev. Drugi del zbornika predstavlja katalog umetniških del; likovna dela in fotografije ter literarni prispevki članov društva. Urednica zbornika je Gabrijela Hauptman.

Pregled prehojenih prvih 25 let delovanja Društva Lila daje upanje, da se bo bosta dobro delo in ljubezen do ustvarjanja, ki pomembno prispevata k rasti posameznikov ter družbe kot celote, nadaljevala tudi v prihodnje.

Za Društvo Lila

Marija Hameršak Lavrenčič