V Logarovcih je v soboto, 5. septembra 2026 zadišalo po posebnem gasilskem vzdušju – po prijateljstvu, spominih, pripadnosti in iskrenem druženju. Na srečanju gasilcev veteranov Pomurja, ki ga je pripravilo PGD Logarovci, so se zbrali tisti, ki so skozi desetletja nesebično pomagali drugim, branili domove in imetje ter s svojim delom gradili gasilsko tradicijo, ki jo danes nadaljujejo mlajše generacije.

To ni bilo le srečanje nekdanjih in sedanjih gasilcev. Bil je dan, ko so se ponovno srečali ljudje, ki jih povezujejo skupne vrednote in številne zgodbe – zgodbe o vajah, intervencijah, tekmovanjih, veselih druženjih, napornih trenutkih in predvsem o pripravljenosti pomagati sočloveku.

Gasilec lahko preneha opravljati aktivno službo, vendar gasilsko srce ne pozna upokojitve.

Prav to je bilo mogoče začutiti med udeleženci srečanja. Na obrazih veteranov so se prepletali nasmehi, spomini in tudi kakšna iskrica v očeh, ko je pogovor nanesel na čase, ko so bile uniforme drugačne, oprema preprostejša, telefoni redkejši, odgovornost pa prav tako velika.

Marsikdo je v gasilskem domu in na gasilskih vajah pustil velik del svojega življenja. Gasilstvo ni bilo zgolj dejavnost, ki bi ji namenili nekaj prostih ur. Za številne je bilo način življenja. Bilo je poslanstvo, prijateljstvo in občutek, da lahko s svojim znanjem, pogumom in pripravljenostjo naredijo nekaj dobrega za druge.

In prav zato so takšna srečanja dragocena.

Ker človeka spomnijo, da trud ni bil zaman.

Srečanje je bilo prežeto z govori in lepimi besedami o gasilstvu, predvsem pa o ljudeh, ki ga ustvarjajo. Govorci so poudarili pomen povezovanja, spoštovanja starejših gasilcev in ohranjanja vrednot, na katerih je bilo zgrajeno prostovoljno gasilstvo.

Kajti za vsakim gasilskim društvom ne stojijo samo vozila, cevi, čelade in druga oprema. Za njim stojijo ljudje.

Ljudje, ki so prišli na pomoč, ko je bilo najtežje. Ljudje, ki so vstajali ponoči, zapuščali delo ali družino in odhiteli pomagat. Ljudje, ki so svoje znanje predajali naprej in mlajšim kazali, da biti gasilec pomeni veliko več kot nositi uniformo.

Pomeni biti človek za človeka.

Eden najlepših poudarkov srečanja je bil prav prenos znanja med generacijami.

Današnji gasilci imajo na voljo sodobno tehniko, napredna vozila in opremo, o kateri so lahko starejše generacije nekoč samo sanjale. Toda nobena tehnika ne more nadomestiti izkušenj.

Veterani vedo, kako pomembna je zbranost. Kako se človek odzove, ko se zgodi nekaj nepričakovanega. Kako se dela v skupini. Kako pomembna je beseda poveljnika, zaupanje med tovariši in pripravljenost stopiti naprej, ko drugi potrebuje pomoč.

Ko se združita izkušnja starejših in zagnanost mlajših, nastane nekaj, kar je za gasilstvo neprecenljivo.

Znanje, ki se ne zapiše v knjigo, ampak se prenaša iz človeka na človeka.

Srečanje v Logarovcih pa seveda ni minilo brez sproščenega druženja in dobre volje. Po uradnem delu so sledili pogovori, ples, igre, glasba, humoristični vložki in trenutki, v katerih so se gasilci lahko za nekaj časa prepustili predvsem družbi drug drugega. Več kot 300 udeležencev srečanja se je prepustilo nastopu folklorne skupine Društva upokojencev Križevci pri Ljutomeru.

Človek lahko po več letih sreča prijatelja, s katerim se nista videla že dolgo, pa pogovor steče, kot da sta se nazadnje srečala včeraj. Spomini na skupne dogodke hitro oživijo. Nekdo omeni staro intervencijo, drugi tekmovanje, tretji kakšno prigodo iz gasilskega doma – in že se zasliši smeh.

Prav v tem je čar veteranskih srečanj.

Ne štejejo leta, temveč spomini, ki ostanejo.

Posebno zanimanje je vzbudil tudi prikaz dela z mlatilnico, ki je obiskovalce popeljal v čas, ko je bilo delo na kmetiji precej drugačno kot danes.

Takšen prikaz ni bil zgolj predstavitev starega stroja. Bil je poklon preteklosti in spominu na čase, ko so ljudje stopali skupaj, si pomagali in pri delu preživeli veliko časa drug ob drugem.

Mlatilnica je tako postala simbol časa, ko je bilo sodelovanje med ljudmi nekaj samoumevnega.

In prav ta vrednota je zelo blizu tudi gasilstvu.

Pomagati drug drugemu. Stopiti skupaj. Znati prijeti za delo. In biti tam, ko te nekdo potrebuje.

Sobotno srečanje je še enkrat pokazalo, da naziv »veteran« ne pomeni, da se je gasilska zgodba končala.Veterani so živi spomin gasilstva. So most med preteklostjo in prihodnostjo. Njihove izkušnje so dragocen del društvene dediščine, njihove zgodbe pa opomin, da prostovoljstvo ni nekaj samoumevnega.

Vsaka generacija ima svoje izzive. Toda vrednote ostajajo.

Pogum. Solidarnost. Pripravljenost pomagati. Prijateljstvo. Spoštovanje. Skupnost.

To so temelji, na katerih gasilstvo stoji že desetletja.

Srečanje gasilcev veteranov Pomurja v Logarovcih je bilo zato mnogo več kot dogodek na koledarju. Bilo je praznovanje ljudi in njihovega dela.

Bilo je srečanje generacij.

Bilo je vračanje v spomine.

Bilo je druženje prijateljev.

In bilo je predvsem priznanje vsem tistim, ki so skozi leta svoj prosti čas, znanje in moč namenjali pomoči drugim.

PGD Logarovci je s pripravo srečanja ustvarilo prostor, kjer preteklost ni ostala pozabljena, ampak je zaživela v pogovorih, nasmehih, igrah in prikazih nekdanjega načina življenja.

Ko so se udeleženci ob koncu dneva poslavljali, je bilo verjetno marsikje slišati: »Se vidimo prihodnje leto.«

In prav ta stavek pove največ.

Kajti gasilstvo ni samo tisto, kar se zgodi ob sireni.

Gasilstvo so ljudje.

Ljudje, ki ostanejo povezani tudi takrat, ko uniforma visi v omari.

Ljudje, ki znajo ceniti preteklost in gledati v prihodnost.

Ljudje, ki svoje znanje predajo naprej.

In ljudje, ki tudi po mnogih letih še vedno nosijo v sebi tisto posebno, težko opisljivo stvar – gasilsko srce.

V Logarovcih se je 5. septembra 2026 znova pokazalo, da leta lahko minejo, generacije se lahko zamenjajo, oprema se lahko posodobi – prijateljstvo, tovarištvo in pripravljenost pomagati pa ostajajo.