Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore je Janezu Ravnikarju iz Komende, ključarju župnijske cerkve sv. Petra v Komendi, 30. junija 2026 podelil »nadškofijsko priznanje in zahvalo za dolgoletno opravljanje službe ključarja župnijske cerkve sv. Petra, apostola, v župniji Komenda«. Vročil mu ga je po jutranji maši v nedeljo, 26. julija, komendski župnik p. Cristian Balint. Povedal je, da bo njegovo služenje župnijski cerkvi in župniji Komenda nadaljeval Pavel Ravnikar s Potoka pri Komendi. Janezov bratranec. Cerkveni ključar je bil že Janezov stari oče Ivan Štrcin, nekdanji komendski župan, kulturni delavec in državni poslanec.
Tokratno visoko cerkveno priznanje ni prvo Janezu Ravnikarju. Že 27. oktobra 2010 mu je tedanji ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres podelil podobno priznanje, dodatno pa še »za nesebično razdajanje pri delu s pevskimi zbori v župniji Komenda«.
Janezu Ravnikarju je nadaljevanje njegovega izredno požrtvovalnega dela za komendsko župnijsko cerkev in župnijo preprečila možganska kap januarja letos. Kljub temu pa ga ni zaustavila pri njegovem rednem prihajanju k jutranji nedeljski maši. »Brez te zame ni nedelje!« mi je izjavil po prejemu priznanja.
Janezu so po maši pred župnijsko cerkvijo čestitali številni obiskovalci, ki dobro vedo in se še spominjajo, kaj vse je Janez naredil za cerkev sv. Petra v Komendi. Petdeset let je postavljal jaslice, pritrkaval, pel v cerkvenem mešanem pevskem zboru (pel je tudi v drugih zborih), popravljal je in navijal cerkveno uro, pomagal pri zahtevnih delih v cerkvi in zunaj nje. A čas, bolezen in počasi tudi leta naredijo svoje. Velika preizkušnja za Janeza, ki pa jo dobro in potrpežljivo prenaša, nam je v tem lahko zgled. Še posebej s svojo prijaznostjo, preprostostjo in dobrodušnostjo.
Janez Ravnikar je bil poleg dela za domačo župnijo zelo dejaven tudi na kulturno-prosvetnem področju v občini Komenda. Za to delo je leta 2009 dobil zlato občinsko priznanje.
Vse čestitke v imenu komendskih župljanov in občanov! Z veliko hvaležnostjo!
Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič





