V nedeljo, 7. junija 2026, se je na vrtu poleg Muzeja Lončar na Podborštu pri Komendi ustavila skupina dvajsetih Poljakov, ki z enajstimi traktorji romajo v Rim na grob rojaka papeža sv. Janeza Pavla II., v posebno avdienco pa jih bo sprejel tudi sedanji papež Leon XIV., ko se bo vrnil z obiska v Španiji.

Pred prihodom v Slovenijo so obiskali hrib Kahlenberg nad Dunajem, kjer je poljski vojskovodja Jan III. Sobieski 12. septembra 1683 premagal veliko močnejšo turško vojsko, rešil Dunaj in preprečil napredovanje Turkov proti severu Evrope.

S poljsko državno zastavo in predsednikovim pismom 

Po obisku Rima se bodo namenili še na Monte Cassino, kjer bodo na pokopališču vojakov drugega poljskega korpusa pod poveljstvom generala Wladyslawa Andersa izobesili poljsko državno zastavo. Omenjeni korpus se je junaško spopadel z Nemci za samostan in druge položaje vrh hriba, v bitki pa dobesedno izkrvavel, o čemer priča tudi film. Zastavo in spremno pismo jim je zaupal sam poljski predsednik Karol Nawrocki.

Zbiranje sredstev za zdravljenje hudo bolne deklice Laure 

Okrog 2200 kilometrov dolgo romanje ima poleg verskega še dva poudarka: »Za slavo domovine in za reševanje življenje mali deklici«. Prvega so in še bodo Poljaki naredili na krajih, kjer so se njihovi rojaki izkazali v bitkah, za drugega pa zbirajo denarna sredstva. Z njimi želijo rešiti življenje komaj triletne deklice Laure, ki boleha za hudo dedno boleznijo.

Na romanje so se pripravljali štiri leta. Da so se ustavili ravno pri Muzeju Lončar, sta zaslužna lastnika Janez in Jani Lončar ter Janko Žagar iz Most pri Komendi.

Vozijo se s traktorji, starimi od 50 do 70 let, v glavnem znamke ursus. Henrik Kolpak pa upravlja traktor znamke mercedes MB Trac 800, letnik 1977, ki ga je kupil na Norveškem. Na romanje je šel kljub sladkorni bolezni. Doma ima 10 hektarjev zemlje, je pa tudi lastnik petih kombanjev, s katerimi pomaga kmetom.

Spremlja ga življenjska družica Dorota Midura, ki je obenem voditeljica romanja iz kraja Lubliniec s 700 prebivalci in drugih okoliških krajev v Gornji Šleziji.

Poljskim kmetom se ne godi dobro

Na vprašanje, kako se danes godi poljskim kmetom, so traktoristi povedali, da ne dobro, kajti njihove pridelke izpodrivajo cenejši ukrajinski in od drugod, denar pa kujejo tudi prekupčevalci.

Janez Lončar je poljske goste pohvalil kot zelo prijazne, srčne in čiste. S sinom Janijem sta poskrbela za njihovo higieno in kraj, kjer so lahko prenočili. Kuhali so sami. Med njimi tudi možje, čeprav so nekatere romarje spremljale žene. Kako so praktični in se hitro znajdejo na zahtevnem dolgem romanju, je bilo kaj hitro videti, ko so hiteli s kuhinjskim posodjem. Obiskovalcem so ponudili tudi pecivo ter odlično malce močnejšo pijačo.

Z zanimanjem so si ogledali, kaj sta v muzeju zbrala Janez in Jani Lončar. Posebej Janijeve mopede.

Poljake so obiskali tudi člani nekdanjega društva Stari traktor in mopedisti 

Obiskali so jih tudi in jim srečno pot v Rim zaželeli člani nekdanjega društva Stari traktor ter Janijevi prijatelji s starimi mopedi.

Bilo je prijetno druženje. Sporazumevanje ni povzročalo posebnih težav, saj je kar nekaj Poljakov govorilo angleško in nemško, Slovenci pa so tudi za silo razumeli poljščino. Sicer pa ni bilo potrebno veliko besed, zadoščalo je že ogledovanje lepo prenovljenih starih traktorjev, dobro pripravljenih za dolgo vožnjo.

Moške so še posebej privlačile brhke Poljakinje, saj le-te slovijo kot lepe ženske, so pa tudi zelo samozavestne in pogumne. Enemu izmed Slovencev je mlada romarica hitro pokazala na moža poleg sebe ter dodala, da ste se poročila pred nekaj meseci. Predlagal sem jima, da bi morala za traktorjem dati napis: JUST MARRIED, kot to delajo Američani. Povedala mi je še, da veruje v Boga, v cerkev pa ne hodi, da je prvič v Sloveniji, ji je pri nas zelo všeč. Posebej ker je vse tako zeleno. V tej barvi so bile tudi njihove majice. Očitno so se tudi v tem pogledu pripravili na srečanje s Slovenci.

Prihodnjič pa pri maši in blagoslovu traktorjev 

Gostoljubni Janez Lončar je žarel od veselja, vnovič pa potrdil, kako prijazen in dober gostitelj je, okolica Muzeja Lončar pa kot nalašč za prijeten pomenek na zelo starih klopeh, obujanje spominov, kako je bilo nekdaj na kmetih in kako bo v prihodnje, ko je postal novi minister za kmetijstvo komendski občan Janez Cigler Kralj, s katerim se poljski romarji tokrat niso srečali. Nekdo pa je predlagal, da bi se v prihodnje udeležili tudi nedeljske dopoldanske maše v župnijski cerkvi sv. Petra, po njej pa bi njihove »konjičke« blagoslovil župnik Cristian Balint. Mogoče se bo to celo zgodilo …

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič