Udeležence je najprej pozdravil predsednik PZDU Gorenjske univ. dipl. pravnik Robert Plavčak; spremljali sta ga računovodkinja omenjene organizacije Metka Okršlar in tajnica Vera Polajnar.

Plavčak je poudaril,  da je PZDU Gorenjske pripravila tokratno srečanje v Komendi s tem namenom, da se njeno vodstvo vnovič sestane s predsedniki društev upokojencev iz vzhodnega dela Gorenjske, z njimi izmenja primere dobrih in slabih praks ter prisluhne njihovim predlogom, kako naprej.

Predsednike oz. predstavnike društev upokojencev je povabil, naj kratko predstavijo delovanje svojih društev. Pri tem naj se osredotočijo na upadanje števila članov, težave glede digitalizacije delovanja in poslovanja ter merila za podeljevanje priznanj.

Prvi je spregovoril predsednik DU Komenda Saša Lenarčič. Zgoščeno je predstavil mnoge dejavnosti domačega društva upokojencev. Dejal je, da skrbijo za računalniško izobraževanje starejših. Posebej je omenil, da društvo pripravlja slovesno praznovanje 20-letnice delovanja svojega Mešanega pevskega zbora in Folklorne skupine, čaka pa na odprtje novega doma upokojencev v Komendi.

Iz tega, kar so povedali navzoči predsedniki oz. predstavniki upokojenskih društev, je bilo mogoče ugotoviti, da se srečujejo s podobnimi težavami. Člani društev se starajo, umirajo, zato se njihovo število zmanjšuje, nove pa je zelo težko pridobiti. Razlogi so različni: ljudje nočejo več prevzemati odgovornosti, se brigajo predvsem zase, ne marajo delati zastonj, jih ne privlači delo v društvu, saj bi s tem tudi potrjevali, da se starajo, s čimer pa se redko kdo sprijazni. Kot da bodo večno mladi, bi radi to bili!? Ostareli in od dela ter skrbi utrujeni predsedniki bi radi dobili naslednike, a teh ni, nihče noče prevzeti vodilne vloge.

Da je v marsikaterem društvu bolj ali manj zamrlo delo, je bila »kriva« tudi epidemija covid-19. Dejavnosti so bile »omejene« predvsem na gibanje na prostem: pohodništvo, kolesarjenje, balinanje … Stanje se izboljšuje.

Glede digitalizacije delovanja in poslovanja društev se je večina udeležencev srečanja strinjala, da je nujna, vendar zelo težavna za starejše, ki tega niso vajeni. Zato po vaseh člane društev še vedno obveščajo na utečen način: pisno in prek poverjenikov.

Razveseljujoče pa je, da v vseh društvih zelo skrbijo za stike z najstarejšimi člani, jih obiskujejo po domovih, v domovih za ostarele, jim prinašajo darila ob okroglih življenjskih obletnicah, voščijo srečno in zdravo novo leto.

Nekatera društva celo izdajajo biltene o svojem celoletnem delovanju, imajo lastno glasilo (DU Bukovica – Šinkov Turn).

Glede podeljevanja priznanj ima večina društev pravilnike. Za višja priznanja – na ravni PZDU Gorenjske in Zveze društev upokojencev Slovenije – pa pošiljajo predloge, če kandidati za priznanja izpolnjujejo pogoje. Največ ko komu poteče mandatno obdobje delovanja. Navzoči so si bili edini, da naj priznanja dobijo tisti, ki jih res zaslužijo, sicer pa se v društvu dela zastonj, z dobro voljo in požrtvovalno.

Večina društev dobro sodeluje s svojo občino. Nekatere občine, med njimi Lukovica, so bolj odprtih rok, druge manj. Občine jim tudi pomagajo pri preskrbi oz. obnovi nujno potrebnih prostorov. Med njimi Trzin in Dob.

Računovodkinja PZDU Gorenjske Metka Okršlar je opozorila nekaj društev, da še niso plačali članarine.

Nekateri so se spotaknili ob »birokratizacijo«, rekli, da je te preveč, a jim je Robert Plavčak odgovoril, da je do neke mere nujno potrebna, je pa res kdaj nehvaležna in zahtevna. Tudi za PZDU Gorenjske, a brez nje ne gre.

Nazadnje so se vsi udeleženci strinjali, da so takšna srečanja in pogovori koristni in da je treba z njimi nadaljevati.

Robert Plavčak je pred koncem sestanka zbrane še opozoril na spletno stran PZDU Gorenjske, jih povabil, naj jo koristijo in pošiljajo zanjo prispevke o delovanju in dogodkih v njihovih društvih. Povabil jih je tudi k udeležbi na prihodnjih dogodkih: 23. in 24. maja na Dneve medgeneracijskega sožitja ZDUS, na srečanje v okviru PZDU Gorenjske Gorenjski upokojenci pojejo 26. maja na Jesenicah in na srečanje upokojencev z Gorenjskega 7. julija ob 10. uri na Pokljuki.

Srečanje v Komendi se je končalo v pozitivnem duhu, čeprav je bilo med njim povedano veliko kritičnega, celo omahujočega, a upokojenci niso in ne smejo biti takšni, da bi kar sklonili glave in se predajali malodušju. Na Gorenjskem in v Komendi je še veliko takih, ki so lahko zgled mlajšim. Pokonci jih drži delo!

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič