Komendski občani so 10. junija zvečer doživeli pravo naravno katastrofo, skorajda predokus apokalipse. Nad občino so se zgrnili orkanski veter, silovit naliv, toča in drugi vremenski pojavi, ki so v le nekaj minutah povzročili ogromno škodo. Meteorologi so sicer napovedovali možnost neurij, vendar si nihče ni predstavljal razsežnosti opustošenja, ki se je v vsej svoji grozljivosti pokazalo šele naslednje jutro.

Prizori so spominjali na avgust 2023, ko so občino prizadele katastrofalne poplave reke Pšate in njenih pritokov. Tokrat je narava udarila v drugačni, a nič manj uničujoči obliki.

Dostop do nekaterih hiš je bil mogoč le prek njiv in travnikov, saj je bilo gibanje pod poškodovanimi napušči in drevesi smrtno nevarno. Veter je odnašal dele streh in kritin ter jih raztresal več deset metrov daleč. Številne hiše so ostale brez streh, poškodovana so bila okna in fasade, uničeni pa tudi vrtovi, gospodarska poslopja in kmetijske površine.

Jablane, hruške in drugo sadno drevje so polomljeni, vrtne ute porušene, posevki pšenice, koruze in rži pa skoraj povsem uničeni. Strašljiv je tudi pogled na gozdove v komendski in sosednji cerkljanski občini. Tam, kjer so nekoč rasle vrbe, jelše in druga drevesa, danes stojijo le še drevesni okostnjaki. Podrte smreke ležijo druga čez drugo, škoda za lastnike gozdov pa je ogromna.

Mejačevega hrasta ni več, Glavarjeva in Turška lipa polomljeni.

Vihar je podrl Mejačev hrast sredi Komende, polomil vrhove Glavarjeve in Turške lipe v bližini župnijske cerkve sv. Petra in povzročil veliko škodo tudi na njej, saj je odkril del kritine in ostrešje pod zvonikom, zaradi česar je začelo zamakati v notranjost zvonika in cerkve. Uničil je tudi veliko zidakov na kaplaniji in župnišču.

Kaj bo treba narediti pri omenjenih lipah, bodo odločili naravovarstveniki, zaščitenega Mejačevega hrasta in s tem veduta Komende brez njega ne bo več takšna, kot je bila. Res pa je bilo to veliko in bujno razsežno drevo že tako prizadeto zaradi asfaltirane ceste tik mimo njega, ni imelo zadostnega življenjskega prostora. Z njegovim »padcem« je pokopan tudi velik del komendske zgodovine, z ogroženima lipama pa sploh, bo to treba še dodatno in podrobno opisati, kolikor še ni bilo.

Milan Varjačič: »Doživel sem že veliko hudega, česa takega pa še ne!«

Največja sreča v tej nesreči je, da neurje ni zahtevalo smrtnih žrtev. Milan Varjačič s Klanca je povedal, da ga je med neurjem mikalo stopiti iz hiše in pogledati, kaj se dogaja. Šele pozneje je izvedel, da je na njihovo hišo priletelo ostrešje s sosednjega objekta.

Njegova ostarela starša so s pomočjo gasilcev in vodstva doma SeneCura pravočasno umaknili na varno. Prijatelji, sosedje in znanci pa so že naslednje jutro priskočili na pomoč pri odstranjevanju posledic neurja.

Obiski pri najhuje prizadetih v Nasovčah, na Bregu, na Klancu, na Potoku

Podobnih zgodb je veliko. V Nasovčah, na Bregu, Potoku in Klancu je neurje povzročilo ogromno škodo na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Številnim prebivalcem je odkrilo strehe, poškodovalo hleve in uničilo sončne elektrarne.

Podrta znamenja

V bližini Potoka je neurje podrlo leseno znamenje s Križanim, nekoliko naprej proti Bregu pa tudi kamnito kužno znamenje.

Spomin na neurje pred desetletji, vnovični opomin, da moramo bolj spoštovati naravne zakonitosti.

Starejši prebivalci se spominjajo podobnega neurja pred skoraj tremi desetletji, vendar poudarjajo, da so bile tokratne posledice še hujše. Dogodek je znova opozoril na pomen spoštovanja naravnih zakonitosti in odgovornega ravnanja z okoljem.

Obetavne obljube s slovenskega političnega in gospodarskega vrha

Prizadete občane so obiskali predstavniki države in lokalne skupnosti. Med njimi tudi minister za kmetijstvo, ki si je škodo ogledal na terenu. Ljudje pričakujejo hitro in učinkovito pomoč, saj bodo stroški sanacije zelo visoki.

Veliko je strokovne in druge pomoči, potrebna pa bo še izdatna denarna.

Hvala Bogu, je lepo vreme, tako da ljudje hitijo postoriti najnujnejše s pomočjo domačih in drugih gasilcev PGD Komenda, Moste in Križ, Civilne zaščite, Centra za socialno delo Kamnik, katerega uslužbenci obiskujejo najhuje prizadete občane, popisovalcev in ocenjevalcev škode; celo miličnike je pogosto videti, kako skrbijo za varnost v prometu skozi težko dostopne vasi in do hiš prizadetih. Kot je podobno pri takih nesrečah, je tudi pri tej veliko »firbca«.

Župan Jurij Kern je vseskozi na terenu oz. usklajuje najnujnejše ukrepe, domači in drugi obrtniki in podjetniki, med njimi Tesarstvo Štebe s. p. iz Žej, Gradbeništvo Marjan Bobnar s. p. iz Most, ki z delavci hiti odstranjevati posledice neurja v Nasovčah, in drugi. Igor Štebe je takoj po neurju prihitel pogledat, kako je z župnijsko cerkvijo in drugimi objekti, pa tudi drugi župljani, cerkveni ključarji, člani ŽPS, Karitas, mladi iz župnije, ki odstranjujejo s cerkvenega trga tja naneseno razbito opeko in drugo. Kolikor morejo in je varno, ostalo je treba z dvigali. Ob pogledu na škodo, ki sta jo utrpeli mogočni lipi, človeka dodatno zaboli srce.

Elektromonterji hitijo popravljat škodo na elektrovodih (veliko ljudi je še vedno brez elektrike, dobili so agregate), traktoristi s prikolicami nakladajo in odvažajo na tone uničenega v vrtinčastem orkanu. Kdaj se bodo sekači lotili gozdov, je vprašanje ... 

Ohrabrujejo ljudje, ki so takoj prihiteli na pomoč do domov najbolj prizadetih.

Največ upanja vlivajo ljudje, ki so takoj po neurju priskočili na pomoč. Brez prostovoljcev, gasilcev in težke mehanizacije bi bila sanacija bistveno težja. Številni pomagajo pri odstranjevanju poškodovanih streh, čiščenju cest in urejanju okolice.

Škoda je ocenjena na več milijonov evrov. Zato bo vsaka pomoč dobrodošla. Ob dogodku se je ponovno pokazalo, da ljudje v najtežjih trenutkih znajo stopiti skupaj in pomagati drug drugemu.

Dobri ljudje, pomagajte!

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič