Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 26.05.2018

pretežno oblačno
Danes bo delno jasno, zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah v notranjosti Slovenije nizka oblačnost. Popoldne bo predvsem v hribovitem svetu nastala kakšna nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 24 do 28 °C.
15°C | 28°C
nedelja, 25.05.2018
15°C | 25°C
ponedeljek, 27.05.2018
15°C | 28°C
torek, 28.05.2018
16°C | 29°C
sreda, 29.05.2018
17°C | 30°C
Opozorila
Sobota, 26.5.2018 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
15°C
28°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura Umetnost

Slikar Matija Koželj (1842-1917)


TURIZEM, DOGODKI, VERSKE, UMETNOST

| |
01.01.2018      10:34
A A

Slikar Matija Koželj (1842-1917)



Koželjeva poslikava stropa v prezbiteriju komendske župnijske cerkve sv. Petra
Koželjeva poslikava stropa v prezbiteriju komendske župnijske cerkve sv. Petra
Deli:
Številna njegova dela krasijo župnijsko cerkev v Komendi, podružnični cerkvi na Križu in v Mostah ter več kapelic v komendski župniji.


Slikar Matija Koželj se je rodil 7. februarja 1842 v Vesci št. 9 (pri »Anžetovih«) pri Vodicah nad Ljubljano, umrl pa 26. februarja 1917 za posledicami pljučnice v Kamniku, kjer se je za stalno naselil leta 1865; najprej je stanoval v Mestu 36, po poroki z Marijo Hudobilnik (leta 1868; imela sta devet otrok) je leta 1878 kupil hišo na Šutni 8/9, v kateri si je uredil atelje. Letos je torej 175 let od njegovega rojstva in 100 let od smrti. Ob obeh obletnicah so se ga posebej slovesno spomnili v rojstni župniji Vodice: v nedeljo, 19. februarja, s koncertom v župnijski cerkvi sv. Marjete in odprtjem razstave o njegovih delih v župnijskem domu, v nedeljo, 26. februarja, prav na 100. obletnico smrti, pa s petjem vseh domačih cerkvenih pevskih zborov v cerkvi, ki jo je poslikal prav rojak Matija Koželj. Razstavo si je mogoče ogledati do velike noči na kraju samem, nato pa bo »potovala« v sosednje in druge župnije, kjer so slikarjeva najrazličnejša dela.

Matija Koželj je bil izredno plodovit slikar, nadarjen, dober risar, vendar mu je manjkalo prave slikarske izobrazbe. Star komaj 17 let je že poslikal domačo vaško kapelo. K risanju ga je spodbujal vodiški kaplan Mihael Peternel. Po njegovem posredovanju so ga leta 1860 sprejeli v risarsko šolo na realki v Ljubljani; zaključil jo je 25. julija 1862. Hitro je napredoval pri risanju in upodabljanju človeškega telesa. V slikanje krajin ga je uvajal krajinar Anton Karinger, portretov pa portretist ljubljanskih meščanov Mihael Stroj. Številni poskusi, da bi dobil štipendijo za nadaljnje slikarsko izobraževanje, so spodleteli. Nato se je sam izpopolnjeval s kopiranjem in posnemanjem slik domačih in tujih umetnikov. Želja po večjem poznavanju pravih slikarskih mojstrov ga je jeseni 1878 vodila v galerije, muzeje in cerkve v Gradcu in na Dunaju, leta 1900 pa na daljše študijsko potovanje v Italijo.

Poznonazarenski slikar

Za Matija Koželja lahko rečemo, da je bil uspešen slikar. Bil je izredno prizadeven in hiter pri delu, vedel pa je tudi, kako ustreči okusu Cerkve. Spadal je med t. i. poznonazarenske slikarje. Nazarensko umetnost so na začetku 19. stoletja spodbudili umetniki z nemškega govornega območja, ki so se srečali na Dunaju, kjer so leta 1809 ustanovili Bratovščino sv. Luka, naslednje leto pa so se preselili v Rim, kjer so utemeljili novo umetnostno smer, vzore pa iskali v preteklih umetninah. Razvijali so versko in zgodovinsko tematiko, to je pobožno in zgodovinsko sliko, s katero so želeli krepiti vernost in narodno zavest. Zgledovali so se predvsem v nemški poznogotski umetnosti Dürerjevega časa in v italijanskem renesančnem slikarstvu, posebej pri Rafaelu. Najpomembnejši avstrijski nazarenec je bil slikar Josef Führich, po katerem je vse križeve pote, razen posameznih postaj (naslikal ji je kar 22, tudi komendskega) naslikal tudi Matija Koželj. Ta se je pri slikanju sicer zgledoval pri slikarjih nazarencih, izoblikoval pa svoj način slikanja, zaradi česar ga poznavalci umetnostnih slogov uvrščajo med predstavnike poznonazarenskega slikarstva.

 

Župnijska cerkev v Komendi in kapelica sv. Petra

Za komendsko župnijsko cerkev sv. Petra (glavni oltar) je Matija Koželj leta 1882 naslikal 293 x 139,5 cm veliko oljnato sliko na platnu Brezmadežne. Slika je bila nekaj časa v podružnični cerkvi Spreobrnjenja sv. Pavla na Križu (v ladji, tam jo je zabeležil dr. France Stele), nato so jo vrnili v Komendo.

Prezbiterij župnijske cerkve je Matija Koželj prvič poslikal leta 1886, kaj je naslikal na oboku in stenah pa je leta 1887 popisal krajevni kronist Andrej Mejač. Ohranile so se skice in osnutki, Matija Koželj pa se vnovič lotil poslikave prezbiterija v letu 1911, kajti potres leta 1895 je tako prizadel ta del cerkve in Koželjeve freske, da so leta 1986 zgradili novega, umetnika pa je čakalo novo delo. Leta 1912 je poslikal še cerkveno ladjo. V prezbiteriju je večinoma slikal po tujih predlogah, motivno pa upodobil enake prizore, kot jih je že leta 1886; to je iz življenja zavetnika cerkve sv. Petra. V lunetah je naslikal Osvoboditev sv. Petra iz ječe, Sv. Peter ozdravi hromega, Obuditev Tabite in Sv. Peter govori ljudstvu. Na oboku so prizori: Rešitev iz vode, Izročanje ključev, Spremenjenje na gori in Kristus izroča sv. Petru pastirsko oblast. Na oltarni steni sta bili simbolični sliki Jagnje božje in Pelikan.

V cerkveni ladji je Matija Koželj na sredini naslikal samostojno kompozicijo Sv. Trojice z Marijo in poveličanje sv. Petra, med kapami v medaljonih pa sv. Klemena in sv. Boštjana.

Poslikave so leta 1948 očistili plesni (slikopleskar Ivan Zrimšek iz Cerkelj na Gorenjskem), ki jih je zaradi železobetonskega oboka kmalu spet prekrila; leta 1948 so tudi prebelili ornamentiko in dve simbolični sliki v prezbiteriju. Slikarijo so vnovič očistili leta 1979, ko so tudi zavarovali obok pred uničujočo vlago (tesarski mojster Franc Štebe iz Žej z delavci). Uspešno! Čiščenje fresk tako v prezbiteriju kot v cerkveni ladji je vodil slikopleskarski mojster, ljudski slikar in restavrator Albin Škrjanec iz Most, pomagal mu je slikopleskar Jože Kavčič iz Komende in drugi. Albin Škrjanec je poleg tega v prezbiteriju obnovil Koželjeve upodobitve Kristusa, v cerkveni ladji pa je moral del Koželjeve freske naslikati na novo zaradi velike razpoke po sredini ladje in odpadlega ometa. Pri tem je moral zelo paziti, da je zadel patino 67 let stare Koželjeve poslikave, najprej pa, da je verodostojno sledil Koželjevim upodobitvam.
    

Križev pot je Matija Koželj po že omenjenem Führichu naslikal leta 1889, pri tem pa zamenjal nekatere kompozicije (III. in VII. postajo ter V. in IX. postajo). Okvirje za križev pot je izdelal Janez Vurnik iz Radovljice, nove pa leta 1979 rezbar Maks Bergant iz Kamnika.

Za župnijsko cerkev v Komendi je Matija Koželj naslikal tudi veliko sliko, kako Jezus poti krvavi pot.

Matija Koželj je leta 1912 tudi obnovil kapelico sv. Petra iz leta 1887 v neposredni bližini župnijske cerkve, v kateri je v trikotnem čelu nad vhodom upodobljeno Srce Jezusovo, na stranskih zunanjih stenah sta personificirana Vera in Sv. Urban, oltarno steno krasi renesančni akant, obok pa Angelski glavici. Poslikave je leta 1974 bolj ali manj preslikal ljudski slikar Albin Škrjanec iz Most, na novo pa naslikal sv. Urbana. Poslikave je vnovič obnovil leta 1993.

 

Podružnična cerkev na Križu, grad Križ in kapelici sv. Križa in Marije kraljice

Za glavni oltar podružnične cerkve Spreobrnjenja sv. Pavla na Križu pri Komendi je Matija Koželj leta 1877 naslikal oljnato sliko na platnu spreobrnjenja rimskega vojaka Savla pred Damaskom (poznejšega apostola Pavla!), veliko 220 x 150 cm.

V prezbiteriju na južni steni je oljnata slika na platno Sv. Družine, starost ni znana, ker jo je Matija Koželj popolnoma preslikal.

Še prej, leta 1868, je za kapelo na kriškem gradu naslikal oljnato sliko na platnu Žalostne Matere božje, za katero se je po požaru in porušenju gradu izgubila sled. Žal pa je pri obnovi leta 1886 »pokvaril« lepe freske Josepha G. Mayra iz leta 1731 v dvorani v južnem krilu gradu.

Pri vasi Križ je Matija Koželj leta 1914 poslikal kapelico sv. Križa (v smeri vasi Podgorje) in Marije Kraljice (na Drnovem), last kriškega barona Otona Apfaltrerna, blagoslovljeni septembra 1914. V prvi kapelici je na oltarni steni upodobil Križanje, na stranskih stenah pa Rojstvo in Vnebohod. Na oboku je v medaljonu z besedo PAX opozoril na željo po miru (začetek prve svetovne vojne!) pa tudi s kronogramom v latinščini Deo SaLVatorI beLLi teMpore …

V kapelici na polju pa je na oltarni steni naslikal Marijo, Kraljico angelov, na stranskih stenah pa je naslikal sliki Ruta na Boozovi njivi in Gospodovi učenci smukajo klasje, na oboku pa v medaljonu Marijino ime.

Poslikave sta obnovila akademska slikarja Barbara Gosar (v kapelici sv. Križa) in Andrej Hirci (v obeh kapelicah), obnovljeni kapelici je 5. septembra 1998 blagoslovil komendski župnik Nikolaj Pavlič.

Vas Križ je slikar Matija Koželj upodobil tudi na oljnati krajinski sliki na platnu v velikosti 21 x 36 cm.

 

Podružnična cerkev v Mostah in kapelica Marije kraljice

V podružnični cerkvi sv. Boštjana v Mostah pri Komendi je Matija Koželj slikal v letih 1897 in 1898. Na spodnje stene prezbiterija je naslikal ornamentalno preprogo, nad njo pa do stropa rustiko. Na zgornjem delu stene pod obokom je umestil triliste s prizori iz legende zavetnika cerkve Zaslišanje sv. Boštjana, Mučeništvo sv. Boštjana in Pobožna vdova Irena neguje sv. Boštjana. Obok prezbiterija je okrasil s cvetlično ornamentiko, ki kaže vplive sočasne secesijske dekorativne umetnosti. Upodobitev mučeništva je bila redkost v Koželjevih delih, zato je še toliko bolj dragocena.

Slikar Matija Koželj je poslikal tudi bližnjo kapelico Marije kraljice. Poslikave so iz leta 1892, v trikotnih čelih nad vhodom in ob straneh je upodobil sv. Boštjana, sv. Roka in sv. Frančiška Ksaverija, na zadnji steni je naslikal veliko  sliko sv. Krištofa. Oltarno steno krasi rdeča zavesa z Angeloma v molitvi kot ozadje kipu Marije kraljice z Jezusom, v polkupoli je naslikan Bog Oče s Sv. Duhom.

Slike na zunanjščini kapelice je leta 1982 obnovil oz. preslikal Albin Škrjanec iz Most (na novo je naredil sliko sv. Frančiška Ksaverija in sv. Roka); nazadnje še  leta 2000. Tega leta je na novo, ker so se ohranili le drobci upodobitev, naslikal sv. Boštjana, sv. Roka, sv. Krištofa z Jezuščkom, sliko sv. Frančiška Ksaverija pa je obnovil. Tudi angela za Marijinim kipom v kapeli je v spodnjem delu naslikal na novo, vrhnji del poslikave pa je deloma retuširal; prav tako ornamentiko na baldahinu. Koželjevo upodobitev Boga Očeta in Boga Svetega Duha (ta upodobitev je edino, kar je ostalo zares še Koželjevega v kapelici) je le impregniral. Na novo je naslikal tudi ozadje za angeloma in strop kapelice.
 

Kaj lahko rečemo o vseh omenjenih slikah slikarja Matija Koželja? Najprej, da smo komendski župljani veseli, da jih imamo, da se ob njih lahko poglabljamo v veri, poznavanju življenja svetnikov in slikarske umetnosti. Poznavalci omenjajo, da je škoda (pri moščanski cerkvi), da je slikar prekril prejšnje poslikave (po vsej verjetnosti slikarja domačina Jurija Bobiča iz leta 1644), ki so se pokazale po potresu leta 1895, razbral pa jih je Andrej Mejač), pri njegovih delih v komendski cerkvi pa, da niso več tako kakovostna, kot so drugje (na primer v cerkljanski župnijski cerkvi), saj jih je slikal pred iztekom življenja, ko je bil že zdravstveno oslabel. Vseeno pa v človeku prebujajo duha vere in tudi umetnosti, blizu ljudski duši.

 

  

  

 

 

 

 

 

 

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Komenda!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Koledar dogodkov Preglej vse
Maj 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4
28.05.2018 | Šole in vrtci
DOBRODELNI KONCERT OTROCI ZA OTROKE
01.05. - 30.05.2018 | Družabni dogodki
PRIREDITVE OB 19. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE KOMENDA
01.06. - 03.06.2018 | Šport
POKALNO PRVENSTVO ŠZS ZA LETO 2018
02.06.201 | Šport
OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE
02.06.2018 | Šport
TEČEM, DA POMAGAM
03.06.201 | Šport
OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE
26.05.2018 | Družabni dogodki
Zaključek ČIRE ČARE "Škrat Bine"
26.05.2018 | Šport
ŠAHOVSKI TURNIR V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE KOMENDA
28.05.2018 | Šole in vrtci
DOBRODELNI KONCERT OTROCI ZA OTROKE
01.05. - 30.05.2018 | Družabni dogodki
PRIREDITVE OB 19. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE KOMENDA
01.06. - 03.06.2018 | Šport
POKALNO PRVENSTVO ŠZS ZA LETO 2018

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo