Vodstvo Doma starejših občanov Fužine v Ljubljani v prijetnem okrilju blizu visokih blokov in reke Ljubljanice zelo skrbi tudi za kulturno izobraževanje in obogatitev okrog 120 stanovalcev in velikega števila ljudi, ki so povezani z njim.

V četrtek, 1. marca, popoldne je »odprlo vrata« argentinski pesnici Alicii Monici Lietti, ki je decembra lani izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Mi amor, mi silencio (Moja ljubezen, moj molk).

Pesnica živi v slovenski vasi v Lanusu v Buenos Airesu. Ima štiri otroke. Njen mož Franci Stanovnik je brat nadškofa kapucina Andreja Stanovnika, ki deluje v provinci Corrientes. Je dober  znanec in prijatelj samega papeža Frančiška.

Njene zelo občutene, raznovrstne, med njimi tudi religiozne pesmi sta recitirala Franc Beber v slovenščini, ki je bil hkrati prireditelj argentinskega popoldneva, in Teja Tišler v kastiljščini. Prevedel jih je urednik na Radiu Slovenija filozof in pisatelj Andrej Rot. Več pesmi je zapela Maja Škufca, na klavir jo je spremljal pianist dr. Stojan Bračič. Tango sta plesala plesalca Maja Marenče in Damjan Mohorič.

Kulturni program je s skrbno pripravljenim besedilom, v katerem je tudi kratko predstavila argentinsko glasbo, petje in ples ter pesnico Liettijevo, povezovala Maja Dukič. Številne obiskovalce in stanovalce doma je pozdravila Monika Šparl, predstavnica CAF (Centra aktivnosti Fužine).

Celotna prireditev je imela resnično argentinski pridih in je bila lep prikaz bogate ustvarjalne dejavnosti te dežele, posebej še pesnice Alicie Monice Lietti z močno pesniško izpovedjo in simboliko, ki korenini v njeni duhovni moči, pretanjeni ženskosti, veri in odprtosti lepotam daljne dežele pod Južnim križem.

Upajmo, da bomo kdaj v celoti brali njeno pesniško zbirko prevedeno tudi v slovenščino ter jo lahko še kdaj pozdravili na slovenskih tleh, kamor je pred leti z veseljem prišla z možem Francijem, ki ima v Sloveniji veliko sorodnikov.

Upajmo pa tudi, da bomo tudi v Komendi kmalu dobili "svoj" dom starejših občanov, ki smo ga, žal, zamudili, ko je bila priložnost za to, je bilo pa že vse pripravljeno zanj. Kako že pravi pesem: Priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Včasih pa se le, da se uresniči tudi drugi del pregovora: Izjema je pravilo. Potem bomo lahko tudi v Komendi pripravili "argentinsko popoldne" in še marsikaj drugega, kar imajo v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani. Pa, zaničljivo, pravijo, da tam živijo "južnjaki". Sam sem dobil popolnoma drugačen vtis. Posebej še, ko sem malce stran od visokih blokov videl velik hrib, po katerem so se dričali otroci. Glej, tile načrtovalci naselja pa so imeli srce za otroke in družine, sem si dejal.

Kot ga ima pesnica Alicia za vse lepo, dobro in plemenito.

Upajmo, da jo bomo kdaj pozdravili tudi v Komendi. V našem novem Domu za starejše občane Komenda!