Leta 1968 je Slovenski etnografski muzej (SEM) v svojih prostorih v Ljubljani pripravil razstavo izdelkov slovenskih lončarjev. Vodnik po razstavi z naslovom Lončarstvo na Slovenskem je uredila kustosinja Ljudmila Bras. Na razstavi so obiskovalcem pokazali tudi več izdelkov Lončarske zadruge na Mlaki pri Komendi, njenih in drugih komendskih lončarjev. V letu 1967 so med slovenskimi lončarji na prvih štirih mestih zapisani: Anton Pirnat, Ciril Štebe in Janez Štebe (vsi Podboršt pri Komendi) ter Peter Ravnikar z Mlake pri Komendi.

V samem katalogu, ki ga ni več mogoče dobiti, pa so fotografije »funkcionalne oblike lonca« s Podboršta, lonca za mast iz sredine 19. stoletja iz Komende ter koza za mast iz 80-tih let 19. stoletja s Podboršta pri Komendi.

Nazadnje smo si komendsko lončenino lahko ogledali na razstavi v nekdanjem Glavarjevem špitalu ob občinskem prazniku leta 2003.

Ker je od tedaj minilo že veliko časa in ker je bilo lončarstvo zelo močno razvito ter po kakovosti izdelkov naših nekdanjih lončarjev znano po vsem slovenskem ozemlju, pa tudi zunaj njega, smo lahko še toliko bolj veseli, da muzej letos pripravlja, sicer manjšo razstavo, ki govori tudi o komendski lončenini. Na razstavi z naslovom Razstava v dialogu: Zasvojen z glino bodo razstavljeni predmeti komendske keramike, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej ter avtorsko in raziskovalno delo ustvarjalca in lončarja Urbana Magušarja iz Radovljice, ki je po prenehanju Lončarskega podjetja Komenda lastnikov Darje in Roka Souček k sebi odpeljal velik del dokumentacije in tudi njegovih izdelkov. »Rešil« eno in drugo. Razstava bo v mesecu novembru, spremljal jo bo katalog, ki ga pripravljata avtorja  gospa dr. Tanja Roženbergar iz muzeja in Urban Magušar.

Ker je dr. Tanja Roženbergar želela preveriti nekatere podatke z zvezi z nekdanjimi komendskimi lončarji ter njihovimi izdelki, je 30. julija drugič obiskala Komendo. Najprej se je v hladu Planinskega doma Komenda (v sami Komendi je bilo preveč hrupno zaradi neposredne priprave na Pogi Challenge) o zadevi pogovarjala z avtorjem knjige Lončarstvo v Komendi Jožefom Pavličem, nato pa je v njegovem spremstvu obiskala edino lončarko v občini Sabino Kremžar Pančur na Gmajnici, za tem pa še najboljšega poznavalca lončarstva nekdaj v naši občini Janeza Lončarja na Podborštu. Gospa Sabina ji je pokazala svoje izdelke, ob njih pa tudi očetove, Francove, od katerih jih 44 kot donacijo od leta 2015 hrani prav SEM. Visoka gostja je bila polna občudovanja. Od gospe Sabine ni odšla praznih rok, saj jih je za SEM podarila lepo in po starem izdelan pekač, ki bo del zbirke muzeja.

V pogovoru z Janezom Lončarjem pa je rešila marsikatero trenutno nejasnost, saj se še dobro spominja starih lončarjev na Podborštu, na Gmajnici, na Mlaki in na Gori. Kar zadeva že umrle, tiste okrog leta 1850, pa bosta z Jožefom Pavličem poizvedela, kolikor bo mogoče, pri potomcih. Zahtevno delo, saj marsikdo od njih ne ve za prednike štiri, pet rodov nazaj.

Kustosinja dr. Tanja Roženbergar je hvaležna odšla iz naših krajev v Ljubljano. Upajmo, da ji bomo tudi komendski občani, ko si tako zelo prizadeva skupaj z Urbanom Magušarjem pripraviti dobro razstavo o nekdanji komendski lončenini ter napisati katalog (vodnik) po razstavi. Na njej bodo obiskovalci videli izbor predmetov, ki jih hranita SEM in Urban Magušar. Upajmo, da številni tudi iz Komende. Avtor monografije Lončarstvo v Komendi pa bo tudi predstavil svoje delo.

Želimo si, da bi si pozneje vsaj del v SEM-u razstavljenih predmetov ogledali tudi v Komendi. Podobno kot leta 2003. Sama razstava pa bo jasno pokazala, kakšne dragocenosti smo imeli v Komendi, pa so »dobile pete«. Zato smo še toliko bolj lahko hvaležni Janezu Lončarju in njegovemu sinu Janiju, da sta jih vsaj del ohranila v Muzeju Lončar.

Tako Lončarjeva zbirka, zbirka v Slovenskem etnografskem muzeju in zanimivo gradivo, ki ga hrani Urban Magušar ter tudi moje zbiranje spominov in terensko delo dokazujejo, da je dediščina lončarjenja v Komendi in okoliških vaseh še živa in ohranjena. Zato upajmo, da bo enkrat na ogled v Lončarskem muzeju Komenda.

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič