V nedeljo, 5. julija, smo praznovali god slovanskih apostolov, svetih bratov Cirila in Metoda, sozavetnikov Evrope, ki jima je posvečenih pet cerkva v Sloveniji: v Bukovščici, v Tupaličah, na Rodinah, v Mojstrani in v Suhadolah. Omenja se še veliko drugih krajev, kjer sta počivala, maševala, pila iz studencev in jih nato blagoslovila. Mogoče celo Žegnani studenec pri Suhadolah, za katerega izročilo trdi, da se je ob njem ustavil žejni duhovnik, pil iz njega, nato pa ga je blagoslovil. 

Izročilo je izročilo, 700 strani debela knjiga ddr. Marije Stanonik z naslovom CIRIL IN METOD MOST MED VZHODOM IN ZAHODOM EVROPE s podnaslovom SVETA BRATA V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI IN NARODOVEM SPOMINU pa je dejstvo. Je sad več kot tridesetletnega garaškega dela znanstvenice, pisateljice, etnologinje in teologinje, ki je bilo predstavljeno na novinarski konferenci v Galeriji Družina le dva dneva po godu slovanskih blagovestnikov.

V Rim sta romala leta 867, ko sta k papežu Hadrijanu II. iz Panonije nesla relikvije papeža mučenca sv. Klemena, ki je umrl mučeniške smrti na Krimu. Po vsej verjetnosti skozi naše kraje. Čisto mogoče po stari rimski cesti, saj je bila ta pot najbližja. Kje točno, strokovnjaki domnevajo, a cerkve, posvečene prav njima v spomin na njun mimohod, stojijo še danes. Res da so bile postavljene pozneje, a tudi njihova starost veliko pove. Če ne drugega, kako zelo so Slovenci spoštovali velika moža, Grka po rodu, ki sta iz Soluna odšla oznanjat evangelij slovanskim narodom, se za to naučila njihovega jezika, napisala bogoslužne knjige v starocerkvenoslovanščini.

V tem jeziku sta na začetku predstavitve knjige zapela Očenaš zakonca Štefanič iz Kočevja, ki sta celo s kolesi romala v Velehrad na Moravskem, kjer sta tudi delovala evangelizatorja Ciril in Metod, za konec pa vsem dobro znano pesem Opevajmo junaka dva … Ciril, Metod, varujta slovanski rod.

Kakšna »junaka«, je v pogovoru z voditeljico pomembnega torkovega kulturnega dogodka na Družini Manico Ferenc povedala avtorica knjige, ki se ni ustrašila orjaškega zalogaja; profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Bogdan Dolenc, strokovnjak za ekumenizem, pisec spremne besede, pa je osvetlil velik pomen dopolnjene monografije. Temelječe na čaščenju svetih bratov med Slovenci, deloma že prejšnjih delih o njiju, tistem, kar je bilo res in tudi porojenem iz legende. Med drugim tudi to, kako sta se dva premožna suhadolska kmeta pri kozarčku vina vedno sporekla, na katerem podu (seniku) sta spala blagovestnika Ciril in Metod, se spominja domačin Ferdo Lah. Kaj bi dal, da bi ju slišal … Gotovo ne kar tako, če ne bi med vaščani zelo stare vasi, ki je že praznovala 700. obletnico prve omembe, bil še živ spomin na sveta popotnika.

Ta spomin je z dramskim prikazom o sv. Cirilu in Metodu v petih slikah na cerkvenem trgu v Komendi 22. septembra 1985 obudilo tudi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki skrbi za njuno čaščenje med tržaškimi Slovenci. Bil je tudi lep sklep 1100. obletnice smrti sv. Metoda, ki smo jo praznovali leta 1985. Slovanski narodi, tudi Slovenci, pa se lahko vprašamo, na kar je v nedeljo, 5. julija, opozoril ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore pri praznični maši v župnijski cerkvi sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem, kako bi bilo s slovanskimi narodi danes, če jim ne bi sveta Ciril in Metod prinesla pisave in napisala bogoslužne knjige v njihovem jeziku. Monografija ddr. Marije Stanonik je najlepša potrditev, kaj vse se je ob njiju porodilo v ustvarjalnosti slovenskih pesnikov in pisateljev ter ljudskem izročilu.

Mogoče se bo še našlo kaj iz »skadovskega« konca? Gotovo bi vedel še kaj povedati učeni komendski župnik Viktorijan Demšar, član povojnega Cirilmetodijskega društva slovenskih duhovnikov in bogoslovcev, ki si je prizadevalo za skupne cilje tako Cerkve kot oblasti. Tako pa od vsega skupaj ostaja cerkvenim pevcem, da na god apostolov Slovanov mogočno zapojejo Ciril, Metod, varujta slovanski rod, duhovnikom pa spomin v pridigi. Lahko pa bi, ko že imamo Jakobovo pot po slovenskem ozemlju, dobili tudi Ciril-Metodovo pot.

Jožef Pavlič