V sredo, 23. maja 2018 se je v Breginju odvijalo srečanje gasilskih veteranov in veterank treh Gasilskih zvez (Bovec, Kobarid in Tolmin). Vse tri omenjene zveze so namreč nekoč tvorile skupno GZ Gornje Posočje. Srečanje poteka vsake dve leti, organizator letošnjega srečanja, katerega se je udeležilo preko 80 veteranov pa je bila Gasilska zveza Kobarid.
Zborno mesto je bilo pred gasilskim domom v Kobaridu. Na srečanju je bil prisoten tudi predsednik GZ Kobarid Sandi Grkovič, ki je zbrane najprej pozdravil ter jim namenil uvodne besede. Poudaril je pomen srečanja gasilskih veteranov in predstavil organiziranost naše zveze. Nato je nadaljnji potek dneva opisal Roman Lapanja, predsednik komisije za veterane pri GZ Kobarid. Sledilo je majhno okrepčilo ter izmenjava pozdravov starih prijateljev. Predstavniki vseh treh zvez so medtem pred gasilskim domom in na pokopališču prižgali sveče v spomin vsem umrlim gasilcem.
Pot smo nadaljevali proti Breginju, kjer smo si ogledali znamenitosti tega kraja. Ogledali smo si staro vaško jedro in etno-vojno zbirko družine Mazora.
Vas Breginj so pred potresom razglasili za spomenik I. kategorije. Potres leta 1976 je stari Breginj skoraj popolnoma izbrisal. Ostale so samo tri hiše kot spomin na biser slovensko-beneške arhitekture. Breginjski muzej, edini ohranjeni delček starega vaškega jedra, kompleks dvonadstropnih, z ganki prepletenih kamnitih hiš, pa je danes edina priča o podobi nekdanje vasi.
Etno-vojna zbirka družine Mazora je nastala v želji po ohranitvi lokalne kulturne dediščine, katere dobršen del se je izgubil ob rušenju vasi po potresu leta 1976. Začetki zbirke segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko sta Valentin in Marta Mazora pričela z zbiranjem še ohranjenih predmetov. Z leti je želja po ureditvi lastne muzejske zbirke prerasla še v zbiranje zapuščin obeh svetovnih vojn, ki sta zapustili nemalo predmetov. Kasneje v 90. letih se jima je pridružil tudi sin Zdravko, ki danes skrbi za zbirko in je vodil ogled ter odgovarjal prav na vsa naša vprašanja.
Zborno mesto je bilo pred gasilskim domom v Kobaridu. Na srečanju je bil prisoten tudi predsednik GZ Kobarid Sandi Grkovič, ki je zbrane najprej pozdravil ter jim namenil uvodne besede. Poudaril je pomen srečanja gasilskih veteranov in predstavil organiziranost naše zveze. Nato je nadaljnji potek dneva opisal Roman Lapanja, predsednik komisije za veterane pri GZ Kobarid. Sledilo je majhno okrepčilo ter izmenjava pozdravov starih prijateljev. Predstavniki vseh treh zvez so medtem pred gasilskim domom in na pokopališču prižgali sveče v spomin vsem umrlim gasilcem.
Pot smo nadaljevali proti Breginju, kjer smo si ogledali znamenitosti tega kraja. Ogledali smo si staro vaško jedro in etno-vojno zbirko družine Mazora.
Vas Breginj so pred potresom razglasili za spomenik I. kategorije. Potres leta 1976 je stari Breginj skoraj popolnoma izbrisal. Ostale so samo tri hiše kot spomin na biser slovensko-beneške arhitekture. Breginjski muzej, edini ohranjeni delček starega vaškega jedra, kompleks dvonadstropnih, z ganki prepletenih kamnitih hiš, pa je danes edina priča o podobi nekdanje vasi.
Etno-vojna zbirka družine Mazora je nastala v želji po ohranitvi lokalne kulturne dediščine, katere dobršen del se je izgubil ob rušenju vasi po potresu leta 1976. Začetki zbirke segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko sta Valentin in Marta Mazora pričela z zbiranjem še ohranjenih predmetov. Z leti je želja po ureditvi lastne muzejske zbirke prerasla še v zbiranje zapuščin obeh svetovnih vojn, ki sta zapustili nemalo predmetov. Kasneje v 90. letih se jima je pridružil tudi sin Zdravko, ki danes skrbi za zbirko in je vodil ogled ter odgovarjal prav na vsa naša vprašanja.
Po ogledu smo se vsi zbrali pred gasilskim domom v Breginju, kjer nas je obiskal tudi župan Občine Kobarid Robert Kavčič in nam namenil nekaj toplih besed, predvsem pa se zahvalil vsem veteranom za opravljeno delo v preteklosti in poudaril, da se od njih lahko še veliko naučimo.
Sledilo je zasluženo kosilo ob dobri kapljici. Takšna srečanja so seveda tudi priložnost za druženje in obujanje spominov na pretekle gasilskih čase. Vsega lepega je enkrat tudi konec. Vsi zadovoljni smo se pozdravili in si dejali, da se čez dve leti ponovno zberemo.
Mitja Ivančič
GZ Kobarid
