Logo MojaObčina.si

Kobarid

DANES
31°C
16°C
JUTRI
33°C
17°C
Deli
4172

Župani devetih občin zahodne Slovenije podpisali poziv ministru in vladi RS

Napovedana sprememba Zakona o financiranju občin (ZFO), ki s spremembo formule za izračun primerne porabe krepko spreminja razmerje razporejanja sredstev med občinami v Sloveniji, je močno razburila župane v zahodnem delu Slovenije. V Tolminu je devet županov iz občin Severne Primorske in Gorenjske izrazilo ostro nasprotovanje spremembi zakona, po katerih bi skupaj s še nekaterimi občinami zahodnega dela države na letni ravni izgubili kar 2 milijona evrov.

Po novem predvidenem izračunu primerne porabe se namreč zmanjšujeta teži površine ter dolžine občinskih cest, ki sta v hribovskih, goratih in redko poseljenih predelih zahodne Slovenije pomembna faktorja. Prav območja občin Bovca, Tolmina, Kobarida, Cerknega in Idrije, Kanala ob Soči, Brd, Bohinja, Gorenje vasi – Poljan, pa tudi Kranjske gore, Žiri in Železnikov (njihovi župani so izrazili polno podporo srečanju in pozivu odgovornim v Ljubljano), v tem pogledu močno izstopajo, gre za površinsko velike občine z redko poselitvijo, ki bodo ob morebitni potrditvi zakona izgubile pomemben del sredstev, medtem ko se bodo na drugi strani okrepili proračuni mestnih občin.

Prav zato je devet prisotnih županov, Fran Mužič (Brda), Uroš Brežan (Tolmin), Tina Gerbec (Kanal ob Soči), Milan Čadež (Gorenja vas – Poljane), Jože Sodja (Bohinj), Gašper Uršič (Cerkno), Tomaž Vencelj (Idrija), Marko Matajurc (Kobarid) in Valter Mlekuž (Bovec) sestavilo in podpisalo poziv ministru in vladi. Ministra Rudija Medveda pozivajo, da umakne nameravano spremembo formule za izračun primerne porabe iz Zakona o financiranju občin in mu predlagajo, da v formuli za izračun povprečnine poveča pomen cest in površin. Vlado Republike Slovenije pa pozivajo, da vsem občinam skozi povprečnino zagotovi dodatna sredstva za njihove naloge, da najde način za zagotovitev razvojnih evropskih ali državnih sredstev tudi za manj razvita, demografsko ogrožena in redko poseljena območja v Zahodni Sloveniji, da intenzivira vlaganja v prometno - tako cestno kot železniško -  infrastrukturo na območju občin in da končno v državnem proračunu zagotovi sredstva tudi za izvajanje razvojnega dela zakona o Triglavskem narodnem parku.


»Predvidena sprememba ZFO korenito posega v naše občinske proračune. Po eni strani bi sicer pohvalil ministra za javno upravo Rudija Medveda, ker se je s pripravo paketa zakonov sistematično lotil zniževanja stroškov občin, a prav znotraj tega paketa je tudi ZFO, nad katerim pa smo vsi v Tolminu zbrani župani ogorčeni. Predvideva namreč spremembo formule za izračun primerne porabe. Po izračunih, ki sta jih pripravila Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, bi 12 občin zahodne Slovenije na letni ravni izgubilo okoli 2 milijona evrov. Za povrh nas vse skrbi še prihajajoča nova finančna perspektiva, ki nas uvršča v zahodno kohezijsko regijo skupaj z Ljubljano, kar nam dviguje stopnjo razvitosti in bomo zato ostali brez evropskih sredstev,« je besedo povzel župan občine gostiteljice srečanja Uroš Brežan.

»V naši občini spadamo po površini med velike občine, gostota prebivalstva pa je nižja od slovenskega povprečja. Zaradi takšne površine imamo kar 380 km cest. To sta zgovorni merili ob primerjanju z mestnimi občinami. V občini Gorenja vas – Poljane šolske prevoze izvajamo na 200 km cest, imamo dve osnovni šoli in tri podružnice, ceste pa se vijejo med 200 in 1000 metri nadmorske višine. Pozimi se razmere na teh razdaljah stalno spreminjajo. Naša osnovna naloga je, da seveda zagotovimo varnost, a novi zakon v pripravi nam jemlje kar 200 tisoč evrov. Glede na dobro gospodarsko situacijo v državi smo pričakovali ravno nasprotno,« je poudaril Milan Čadež, župan občine Gorenja vas – Poljane.

Podobnega mnenja je bil tudi župan Idrije Tomaž Vencelj: »Tudi mi imamo skoraj 400 km cest, ki se raztezajo od 250 metrov nadmorske višine pa do krepko čez 1000 m, za šolske prevoze otrok letno namenimo prek 500 tisoč evrov, za zimsko službo pa v normalni zimi skoraj 15 odstotkov sredstev primerne porabe. Glede na napovedi ministra sem tudi jaz pričakoval kvečjemu povečanje sredstev iz tega naslova, nikakor pa ne reza. Glede na gospodarski položaj v državi upam, da bo prišlo do konstruktivnega premisleka in bo država spremenila ključ razporejanja, ne pa da se denar prerazporeja na način, kot se obeta.«

V kobariški občini so se presenečeno soočili z napovedanimi spremembami, toliko bolj, ker je med drugim trenutno kar pet odprtih lokacij za sanacijo podorov, plazov in usadov. Gre za eno od občin s številnimi gibanji terena, za sanacije pa je potreben denar. »To je ena naših največjih težav in gromozanski strošek, poleg tega se ves čas bojimo, da se ne bi poslabšala situacija na cesti proti Drežnici in ne bi vse tamkajšnje vasi ostale odrezane od doline. Že doslej smo stežka reševali nastali položaj, zdaj niti ne vem, kako ga bomo. Pričakujem, da se bo do spremembe zakona to vendarle spremenilo in bodo odgovorni v izračune upoštevali tudi specifičnost področja v hribovitih predelih. Ker so vasi precej oddaljene, so tudi pri nas šolski prevozi velik strošek za občinski proračun, da ne omenjam stroškov za utrjevanje ceste. Pri nas je potrebno ogromno podpornih zidov pod in nad lokalnimi cestami, česar v bolj ravninskih občinah ni,« je dejal župan občine Kobarid Marko Matajurc.

Valter Mlekuž, župan občine Bovec, ni skrival jeze ob nastali situaciji: »Ogorčen sem. Naša občina bo po tem ključu prejela kar sedem odstotkov manj denarja oziroma 208 tisoč evrov manj. Človek se vpraša, ali se je sploh še smiselno boriti za dobrobit občine, če ti potem nekaj kar vzamejo. Smo četrta največja občina po kvadraturi v Sloveniji, vasi imamo raztresene po vseh koncih, tudi po težko dostopnih predelih, in že zdaj nas boli glava, kako bomo organizirali in plačali zimsko službo, če bo huda zima. Še pred letom je bil zdajšnji predsednik vlade v vlogi župana in zato dobro ve, kakšne težave imamo po Sloveniji tisti, ki vodimo občine. Zato me presenečajo takšni ukrepi. Verjamem pa oziroma bolj upam, da se bo rešitev našla. Prav je, da se nas postavi v enak položaj kot večje mestne občine v državi.«

Fran Mužič, župan občine Brda, ima že za seboj že 25 let županovanja, zato je razočaran ugotovil, da še kar ni pravega posluha za manj razvita območja.  »Eno je vzdrževati ceste v Prekmurju, kjer je ravnina, drugo pa v hribih. Tudi v Brdih so ceste na podpornih zidovih, imamo kar 44 vasi in takšna številka za seboj potegne vzdrževanje velikega števila občinskih cest. Naš proračun pa je zelo obremenjen. Odgovorni v Ljubljani se morajo zavedati, da je treba zavzeti drugačen odnos. Če hočemo razvijati gospodarstvo in turizem, je nujno poskrbeti za komunalno in cestno infrastrukturo. Že tako manjše občine ne pridemo v poštev za refundacijo stroškov pri izgradnji čistilnih naprav, za kar je pogoj 2000 enot.«

Centralizacija, ki se dogaja v državi, jezi tudi županjo občine Kanal ob Soči, Tino Gerbec. »V Kanalu bi z novim zakonom izgubili 156 tisoč evrov, samo za vzdrževanje in obnovo cest pa letno namenimo 372 tisoč. Kje je še vse drugo. Mi imamo namreč kar 25 naselij na višinskih legah, povezujejo jih lokalne ceste, občina pa je zaradi svoje lege redko naseljena. Po drugi strani se stalno soočamo z izseljevanjem mladih. Da bi to zaustavili, moramo urediti vodo, kanalizacijo, ceste. Sprašujem se, kako, če nas na vsakem koraku nekdo udari po žepu. Še bolj sem zaskrbljena, ker se nam v naslednji finančni perspektivi obeta izguba evropskih sredstev. Ko vse to gledam, se sprašujem, ali bomo sploh še lahko vlagali v razvoj ali bomo občine na koncu postale bankomat in ne bomo mogli razvijati stvari, ki so nam v interesu.«

Župan Bohinja Jože Sodja je izpostavil tudi težavo z velikimi stroški zaradi lege v TNP:  »Vse ceste, ki ležijo v pasu Triglavskega narodnega parka se morajo graditi, urejati v skladu z zakonom TNP, uporabljajo se drugi materiali, drugačen je način dela, kar krepko podraži posel. In to nas postavlja v povsem drugačen položaj kot mestne oziroma velike občine. A namesto da bi nam povečali sredstva, nam jih nameravajo vzeti. Ne vem, do kje se še lahko spustimo, saj nam država po eni strani nalaga vse večje obremenitve, ki zahtevajo denar, po drugi strani ga jemlje. Upam, da bomo s tem pozivom naleteli na odprta ušesa odgovornih v Ljubljani, sicer občine ne bomo mogle delovati, kot ljudje pričakujejo od nas.«

Gašper Uršič, župan Cerknega, se je vprašal o perspektivi za prihodnost, vkolikor bo ostalo pri takšnem klestenju virov sredstev za občine. »Vsi razumemo, da je centraliziranje za državo cenejše, a sprašujem se, ali je tudi vzdržno na dolgi rok. Glede na napovedane spremembe zakona pa se zdi, kot da država deluje zgolj v smer centralizacije. Že tako smo po številu prebivalstva manjše občine infrastrukturno v močnem zaostanku, saj po drugi strani površinsko spadamo med velike in različne predele je s cestami treba povezati, zdaj pa bomo še dodatno prikrajšani. Že doslej se nismo mogli pogovarjati o razvoju podeželja, marveč le poskusu vzdrževanja obstoječega. Opozarjam odgovorne, da je treba pri računanju formule upoštevati tudi drugačne terenske razmere in prilagoditi faktor izračuna na način, ki bi nam bil bolj v pomoč.«

 

 

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi