Ajša je napisala ganljivo in zrelo pismo prijateljici, v katerem je razmišljala o današnjem času, ko telefoni, družbena omrežja in digitalna komunikacija pogosto nadomeščajo osebne pogovore in pristne odnose med ljudmi. V svojem delu je poudarila, da se ljudje kljub nenehni povezanosti vse manj zares pogovarjajo in si vzamejo premalo časa drug za drugega.

Osrednje sporočilo njenega pisma je bilo, da prijateljstva ne gradijo zasloni, ampak iskrena bližina, empatija, pogovor in občutek, da je nekomu resnično mar zate. Opisala je svoje prijateljstvo, ki ga kljub sodobnim navadam ohranja predvsem z druženjem, medsebojno podporo in osebnimi stiki. Dotaknila se je tudi problema oddaljenosti med ljudmi ter zapisala, da je digitalni svet kljub vsemu zelo dragocen, saj omogoča stik tudi takrat, ko nas ločujejo kilometri, vendar ne more povsem nadomestiti topline osebnega srečanja.

Njeno pismo je zaradi iskrenosti, aktualnosti in globokega sporočila izstopalo med številnimi prispevki ter bilo poslano na sedež Universal Postal Union v Švico. Za svoje literarno delo je Ajša prejela priznanje in nagrado, kar predstavlja veliko priznanje njenemu ustvarjanju, občutku za sočloveka ter razumevanju pomena medosebnih odnosov.

Uspeh Ajše Korošec Vidovič je lep dokaz, da mladi tudi v sodobnem digitalnem svetu razumejo pomen prijateljstva, empatije in pristnih osebnih stikov. Njeno sporočilo nas opominja, da tehnologija ljudi lahko povezuje, vendar nikoli ne more nadomestiti iskrenega pogovora, bližine in občutka, da imamo ob sebi človeka, ki nas razume in mu je mar za nas.

Mentorica Sonja Lenarčič