V slovo in večni spomin na drago Štefko Sajić (23. 11. 1946 – 7. 9. 2026)

Ko se poslovimo od človeka, ki je z neverjetno toplino in neusahljivo energijo zaznamoval naša življenja, ostane globoka praznina. Štefka Sajić ni bila le naša občanka, prijateljica in znanka – bila je tihi angel našega kraja, srce in duša lokalne skupnosti ter živi dokaz, kaj pomeni imeti čisto, nesebično srce.

Njeno življenje je bilo stkano iz dejanj, ki so lepšala vsakdan mnogim. Kot izjemno aktivna članica Društva upokojencev Kidričevo, Rdečega križa in Karitasa je vso svojo moč posvečala tistim, ki so pomoč najbolj potrebovali. Vsi se je spominjamo, kako je v prazničnem božičnem času z nepopisno ljubeznijo in nasmehom razdeljevala pakete dobrot ter v domove tistih v stiski prinašala upanje in svetlobo. Njene noge so neumorno utirale pot do stanovalcev Doma upokojencev Kidričevo, ki jih je prostovoljno obiskovala, jim podarjala svoj čas, toplino in stisk roke, ki je pomenil več kot tisoč besed. Z enako skrbnostjo se je posvečala najmlajšim – na njihovi prvi šolski poti jih je zanesljivo in ljubeče spremljala ter pazila na njihove korake, ko so zjutraj vstopali v svet znanja.

V današnjem svetu, ko se prepogosto mudi in se zdi, da je solidarnost postala skoraj tujka, nas je Štefka vsak dan opominjala na prave vrednote. V času, ko prostovoljstvo žal ni več samoumevno, je ona s svojim zgledom tiho razbijala sebičnost in kazala, da je največje bogastvo tisto, ki ga podariš drugim. Brez velikih besed, a z velikimi dejanji.

Zato naj njeno slovo ne pomeni konca vsega dobrega, ki ga je zasejala med nami. Naj bo namesto tega opomnik in neusahljiva spodbuda za vse nas, da odpremo svoja srca, delamo dobro in z roko v roki pogumno nadaljujemo njeno plemenito poslanstvo.

Draga Štefka, hvala ti za vsak tvoj topli nasmeh, za vsako stisnjeno dlan, za neštete ure, ki si jih nesebično podarila našim otrokom, starejšim in vsem v stiski. Tvoja dobrota je pustila neizbrisen odtis v našem kraju in v naših srcih.

Naj ti bo lahka slovenska zemlja, tvoj spomin pa bo v nas živel kot neugasljiva svetilka dobrote in solidarnosti.