Logo MojaObčina.si

Kidričevo

JUTRI
6°C
-2°C
SOB.
9°C
1°C

POUSTVARJANJE

POUSTVARJANJE PO LJUDSKI ROMANCI

 

INTERVJU Z LAMBERGARJEM

 

 

STE BILI PREPRIČANI, DA BOSTE ZMAGALI V DVOBOJU S PEGAMOM?

 

Nisem bil čisto prepričan, a nasvet, ki mi ga je dala mama, mi je vlil samozavest.

 

KATERI NASVET?

 

Mama mi je povedala, da moram meriti v Pegamovo srednjo glavo, to mi je zelo pomagalo.

 

KAKO STE SE OB ZMAGI POČUTILI?

 

Ob zmagi sem seveda bil vesel. Pegamovo glavo sem zelo ponosno nosil po Dunaju.

 

TUKAJ JE ŠE NEKAJ VPRAŠANJ BRALCEV, ZANIMA JIH:

KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA SABLJA?

 

Uh, to je pa težko vprašanje, verjetno bi to lahko bila tista, s katero sem nabodel Pegama.

 

KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA HRANA?

 

Oh, to pa je lahko. To so mesne kroglice moje mame. Oh, kako so dobre!

 

BRALCE ZANIMA ŠE, ČE IMATE KAKŠEN POSEBEN STRAH?

 

Ne, jaz se ne bojim ničesar. Če bi se bal, ne bi prišel daleč. Za strah pri vitezu ni prostora.

 

KAKŠEN SE VAM JE ZDEL CESAR?

 

S cesarjem se poznava že od prej. Spoznal sem ga, ko sem šel enkrat obiskat Dunaj. Dobra prijatelja sva. Zdi se mi zelo plemenit cesar.

 

STE ŽE OD PREJ POZNALI PEGAMA?

 

Ne, nisem ga poznal. No, vedel sem, kdo je, ampak se nisva poznala.

 

KAKO JE ŽIVETI NA GRADU KAMEN?

 

Zelo je lepo, ljudje tam so krasni in zelo ljubim svoj dom.

 

 

Tobija Lakić, 7. a

 

 

NA KIDRIČEVEM SE JE POJAVIL PEGAM …

 

Nekega dne se je na Kidričevem pojavil gospod na konju in z orožjem v roki. Vsi smo se ga bali, dokler ni starejša gospa pristopila k njemu in ga vprašala, kaj ali koga išče.

Dejal je, da išče bojevnika iz te dežele in da je ta najbolj izurjen bojevnik. Nihče ga ni prepoznal. Čez nekaj časa se je pred njim pojavil moški srednjih let, ki je potrdil, da je on oseba, ki jo Pegam išče. Poslal ga je cesar in naj bi se bojevala za to deželo in za vladanje tej deželi. Bojevnik iz Kidričevega je bil neustrašen in je boj sprejel. Bojevala naj bi se zraven dvorca v Kidričevem, da bi ju videli vsi prebivalci.

Tudi cesar se je odpravil proti tej deželi, da bi spremljal boj za deželo med plemenitima bojevnikoma. Prebivalci niso želeli, da njihova dežela in posledično tudi oni pristanejo v lasti cesarja.  

Pred dvorec sta nekega deževnega jutra prijahala dva bojevnika in kraljeva konja. Pegamu so zrastle tri neustrašne glave, ki so gledale v vse strani. Vsak bi se ob pogledu nanje bal. Cesar je stal in gledal na prizorišče, kjer se je čez nekaj časa začel spopad. Neustrašna bojevnika sta strmela drug v drugega. V roke sta vzela meče in sulice. Najprej se je zdelo, da bo domačin izgubil, a se je v naslednji sekundi vse spremenilo. Pegamu je bojevnik odrezal vse glave. Ta se seveda ni več vrnil v Kidričevo.

Bojevnik iz Kidričevega pa je vladal prebivalstvu na območju, kjer se je boj zgodil. Cesar mesta, od kjer je prihajal Pegam, se je vrnil z žalostno novico in življenje na območju Kidričevega se je spremenilo na bolje.

 

Zoja Kaučevič, 7. a

 

 

 

Cesar                            

Pot na grad 1  

Dunaj                                                                                                      Dunaj, 1. 1. 1550

 

 

Krištof Lamberger

Grad Kamen

 

Spoštovani gospod Krištof Lambergar!

 

V začetku bi Vam rad povedal, kakšna nesreča in nadloga je zajela naše prelepo mesto Dunaj. Pred kakim mesecem se je kar na enkrat v mestu pojavil razbojnik po imenu Pegam. Je visok skoraj dva metra. Oblečen je v črno, na prsih nosi ogromen oklep in na glavi ima šlem. V eni roki ima ščit, v drugi pa ogromen meč. Jezdi na konju, ki je kar za polovico večji od naših konjev. Kar zmrazi te, ko ga zagledaš. Spremlja ga vojska desetih mož.  

Pegam in njegovi pajdaši že kar mesec dni ropajo in ustrahujejo moje mesto. Obiskali so že skoraj vse trgovce in obrtnike v mestu in jim pobrali denar, zlato ter druge vrednejše predmete. Naša cesarska vojska jih ni uspela pregnati.  

Prišlo mi je na uho, da naj bi v kratkem napadli moj grad. Zelo me skrbi za mojo družino in moje imetje, zato Vas vljudno prosim za pomoč. Vas in vašo vojsko vabim na svoj grad, kjer bi skupaj z našo vojsko pričakali Pegama in njegove pajdaše. Poskrbel bom za najboljše oklepe, šleme in orožje. V kolikor vam uspe premagati Pegama in njegove pajdaše ter ubraniti moj grad, Vam v zameno ponujam moj grad Kreinstein z okoliškimi posestvi in dve skrinji zlata.  

Vljudno vas prosim, da mi hitro odgovorite.  

 

Lepo pozdravljeni!                                                                                                       Cesar                                                                                                                                  

 

V KIDRIČEVEM SE JE POJAVIL PEGAM

 

Nekje ob pol treh ponoči sem slišal dirjanje konja. Pomislil sem in si rekel, da v Kidričevem ne more biti nobenega viteza. Pa sem ga le videl. To je bil Pegam in zdelo se mi je čudno, kako je sploh prišel sem. Celo noč sem ga zasledoval in ko je bilo jutro, sem ga vprašal, kaj počne tukaj. Vprašal sem ga, ali ni on tisti, ki je izgubil proti Lambergarju. Odgovoril mi je, da je to pravi Pegam, ki se je boril proti Lambergarju. Po tiho sem si mislil, da bi moral zbežati in opozoriti še druge občane. Videl sem sošolca in mu rekel, naj na kup zbere vse moje sošolke in sošolce. Ko so se vsi zbrali, sem jim povedal, da je v mestu Pegam. Sprva mi nekateri niso verjeli. Potem smo skovali načrt.

Šel sem po Pegama in ga zvabil do parka. Ostali so nekje v gozdu skopali luknjo in jo prekrili z listjem. Potem so našli gobo in jo položili na listje. Pegama sem vprašal, če bi odšla nabirat gobe. Privolil je. In sva odšla. Ko so me sošolci videli, da prihajam s Pegamom, so se hitro vsi poskrili. Pegam je našel gobo in jo mislil vzeti. V hipu, ko se je sklonil, je padel v luknjo. Takoj zatem je nekdo od nas stekel po policista in mu vse razložil. Policist je prišel k nam v gozd in videl nesrečnega Pegama. Nato ga je aretiral in ga vrnil v svet pravljic, kamor tudi spada.

 

Jan Zorko, 7. a

 

 

V KIDRIČEVEM SE JE POJAVIL PEGAM

 

Moram vam nekaj povedati, takoj, da ne pozabim kakšne malenkosti. 

Zadnjič sem s starši šla po nakupih v Kidričevo. Bilo je zelo prazno  po vseh ulicah, kot da bi že vsi sladko spali. Kje so vsi? Ali je že noč, da vsi spijo? Eh, le kako bi že vsi spali, ko  pa se je komaj spustila tema na zemljo? Malce s strahom sem pogledala mamo, očeta in sestro, kaj se dogaja. Potem vidim nekatere ljudi, ki so mi bili zelo znani. Seveda, ko hodim iz šole, jih srečujem na poti domov v Njiverce, upala sem, da bom videla kakšno prijateljico in sošolko. Mami in ati sta se začela pogovarjati z znanci in pogovor je bil seveda o tem, da se dogaja nekaj čudnega.

No, tedaj sem se odločila, da »pogledam«, kaj delajo moji sošolci, ker mi je bilo že »brez veze« poslušati odrasle. Pa sem jih vprašala: »Halo, kje ste vsi?« »Kje si ti?« so me vprašali. »Ja, tu v Kidričevem, halo, kje pa bi bila? Zakaj ni nikogar od vas?!« »Kaj ne veš?« so me vprašali vsi naenkrat. »V Kidričevem se je pojavila pošast s tremi glavami in vsi pravijo, da se imenuje Pegam, skrijte se, baje je zelo nevaren, oči se mu rdeče svetijo in namesto nog ima kopita in rep!«  

Sedaj pa me je malce postalo strah, hitro sem zmotila odrasle pri pogovoru in jim začela pripovedovati o vsem, kar so mi povedali sošolci. Starši so me samo čudno pogledali in začeli poslušati. Ker se mi je zdelo, da ne razumejo vsega, kar jim govorim, sem jim pokazala telefon. Mislim, da so bili rahlo zmedeni. Tedaj pa se je od nekje oglasila sirena, vsi smo pogledali v isto smer in videli grozno, videli grozno, veliko, nevarno bitje, ki je tekalo po Kidričevem in bruhalo ogenj in spuščalo take grozne zvoke, da smo vsi, ki smo bili tam, tekli v skrivališča, avtomobile …  

Tedaj so prihrumeli gasilci, vojska, policija z vsemi velikimi avti in orožjem, od nekod se je prikazal velik zelen helikopter in na pošast vrgel veliko mrežo. Ampak pošast je mrežo strgala in vrgla nekega vojaka na tla, da je bil ves krvav. Ko so to videli drugi, so začeli nanj streljati in ga obkoljevati, ampak nič ni pomagalo. Tedaj je na policijskem konju prijezdil neki človek in je vihtel meč ter jahal točno proti pošasti. Močno je zamahnil s mečem, mu odsekal grdo, grozno glavo, da je pošast padla mrtva na tla. Vsi so si oddahnili. Tedaj sem videla, da so  iz stanovanj pritekli ljudje in vzklikali: »Hura, varni smo!«

Počutila sem se kot najsrečnejši človek na zemlji, ker smo zdravi jaz, moja družina, prijatelji in znanci.  

Tedaj sem se zbudila …

 

Adriana Premužić, 7. a

 

 

V KIDRIČEVEM SE POJAVIL PEGAM

 

Ko sem se nekega jutra zbudil, sem  pojedel zajtrk in odšel teč.

Tekel sem iz Njiverc do Apač in potem še do Kidričevega, kjer sem zagledal Pegama. Nisem mogel verjeti, da je bil on.  Malo sem se mu približal. Vprašal sem ga, kako mu je ime. Odgovoril je, da mu je ime Pegam. Potem sem odšel domov na kosilo. Po kosilu sem že spet odšel ven.

Gledal sem, če bi kje bil Pegam, a ga nisem videl.  Pogledal sem še enkrat in tam se je skrival! V gozdu je bil. Tam si je postavil svoj šotor. On ni vedel, da sem ga zasledoval. Nočilo se je že in moral sem oditi domov.

Bilo je jutro. Naprej sem zasledoval Pegama. Rekel sem mu, da našega mesta ne bo ogrozil, če sem tukaj jaz. Potem sem ga izzval na dvoboj. Ta je bil čez dva ni. Doma sem poskusil skovati taktiko, da bi ga porazil. Skoval sem par taktik, a nobena ni bila dobra. Potem sem to skrivnost zaupal še svojemu bratu in povedal mi je rešitev.

Naslednji dan še ni bil dvoboj. Sklenil sem, da bom s seboj na dvoboj vzel brata Jana.

Vprašal sem ga, ali je za to in on je z veseljem privolil. Sprehajala sva se po Kidričevem in opazil sem napis na drevesu. Pisalo je, da kdor prvi najde Pegama in ga preda policiji, tisti bo dobil 100.000 evrov.

Pohitela sva, da bi videla, kaj dela sovražnik, da naju ne bi premagal.

Prišel je dan boja. S seboj sem prinesel vrv, da bi ga zvezala. Jaz sem ga zamotil, brat ga zvezal in predala sva ga policiji.

Tako sva dobila ta denar in ga precej  razdelila med revne. Tako več nobeden na svetu ni bil reven.

 

Rene Zorko, 7. a

 

 

 

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi