Na Lovrenška jezera smo odšli v torek, 26. 6. 2018, takoj po zajtrku. Vedeli smo, da bo pohod zelo naporen, zato smo se primerno pripravili: primerno smo se oblekli in obuli, v nahrbtnik smo dali dežnik, vodo, nekaj sladkega in Dnevnik mladega planinca.

Našega vodiča Matjaža smo pričakali pred recepcijo hotela Planja. Vreme je bilo vetrovno in hladno. Odpravili smo se pod sedežnico čez velik pašnik. Matjaž nam je pokazal strupeno rastlino čmeriko. Krave so se skrile v zavetrje gozda. Tudi nam je bila v nadaljevanju prijetnejša hoja po gozdu. Del gozdne poti je potekal po lesenih brveh, ki so nam omogočale, da smo hodili po suhem in ne po šotnem močvirju. Na začetku barja je razgledni stolp. Povzpeli smo se nanj in se razgledali po rušju, ki obdaja majhna jezerca. Nato smo se sprehodili okoli jezerc, kjer smo videli naravno znamenitost – mesojedo rastlinico – okroglolistno rosiko. Ob jezercih smo sedli na klopce in občudovali čudovito naravo. Tudi slikali smo se. (Fotografije se nahajajo na šolski spletni strani.) Hodili smo na nadmorski višini 1520 m. Po dobrih treh urah hoje smo se vrnili nazaj v hotel, kjer nas je čakalo kosilo. Po kosilu smo komaj čakali, da ležemo v svoje postelje in zaspimo.

Nika Božičko in Neja Maroh

TERME ZREČE

V sredo, 27. 6. 2018, smo se popoldan z Rogle z avtobusom odpeljali v dolino, v Terme Zreče. Najprej smo se kopali v notranjem bazenu. Čez čas se je pokazalo sonce in z velikim navdušenjem smo stekli na zunanje tobogane. V eni uri smo se naužili spuščanja po različnih toboganih in čofotanja v toplih bazenih.

Ko smo se vrnili v notranjost, je potekalo tekmovanje na zabavnem poligonu v malem bazenu. Večina fantov se je tekmovanja udeležila in si prislužila nagrade ter seveda častno fotografiranje s kronami na glavah.

Dekleta smo bazen zapustila nekoliko prej zaradi sušenja dolgih las. Starejše deklice smo pri sušenju las pomagale mlajšim deklicam. Ko so se pridružili še fantje, smo se odpravili na večerjo v hotelsko jedilnico. Tudi tukaj so bile pripravljene izvrstne jedi. Najbolj smo bili seveda veseli špagetov – njam!

Po večerji smo si privoščili sladoled in sprehod po čudovitem parku.

V večernih urah smo se utrujeni in zaspani vrnili nazaj na Roglo v svoje postelje in takoj zaspali.

Klara Stjepić in Nika Maroh

ŠPORTNA DVORANA in BAZEN

V športni dvorani smo fantje najraje igrali nogomet. Moramo povedati, da svetovnega nogometnega prvenstva po televiziji nismo spremljali, saj smo bili ves čas aktivni in za televizijo enostavno ni bilo časa. Deklice so igrale odbojko, med dvema ognjema in badminton. Pripravljale pa so tudi plesno točko za večerno prireditev. V zgornjem delu športne dvorane smo igrali namizni tenis. Z balkona dvorane pa smo opazovali zanimive treninge in tekme mladih košarkarjev.

V bazenu smo prosto plavali. Najraje pa smo se namakali in klepetali v toplih masažnih bazenčkih.

KINO

Po večerji smo si ogledali film o prikupnem medvedku Paddingtonu, ki živi v Londonu in išče darilo za svojo preljubo teto Lucy. Ko najde edinstveno knjigo, ki jo želi kupiti, se začnejo dogodivščine … Film je imel srečen konec in vsi ganjeni in smrkajoči smo zapustili dvorano.

PREDAVANJE

V četrtkovih deževnih dopoldanskih urah smo prisluhnili predavanju gospoda Andreja. Pripovedoval nam je o živalih in razumevanju le-teh. O prijaznosti namesto prevlade nad živalmi in naravo. Veliko je vedel povedati tudi o konjih, saj z njimi živi že več kot 30 let na ranču Kaja in Grom. Znal pa je prisluhniti tudi našim razmišljanjem o naravi.

KOČA NA PESKU

Po krajši debati o muhastem vremenu smo se po cesti podali proti Pesku. Ob klepetu in opazovanju pohorskih smrek in mravljišč nam je pot še kar hitro minila. Na Pesku sta nas prva pozdravila bela konjička, ki sta z zanimanjem opazovala kolono razigranih otrok. Pred kočo smo najprej izpolnili planinske dnevnike, nato je sledilo igranje na igralih in sladkanje z lučkami.

Ob odhodu s Peska je sledilo obvezno fotografiranje. Nazaj smo se podali po isti poti, saj je bila gozdna pot zelo razmočena. Mokri smo na koncu bili tudi mi, saj se je na zadnjem kilometru kar pošteno ulil dež, ki se je spremenil celo v sodro. Odhiteli smo v kočo in se hitro preoblekli v suha oblačila.

DISKO, ADRENALINSKE SANI …

Tega se ne da opisati, to moraš doživeti!

VABLJENI PRIHODNJE LETO NA AKTIVNE POČITNICE NA ROGLO.

Alenka Brumen