Stražgonjčani vsako poletje izkoristimo za druženje in utrjevanje medsosedskih vezi. Po Gorenjski, Savinjskem, Koroški in Prekmurju smo se letos na predlog našega sovaščana, sicer tudi turističnega vodnika Klavdija, odločili raziskati deželo Zelenega Jurija – Belo Krajino.

Pot nas je najprej vodila do dolenjske prestolnice, kjer smo imeli kratek postanek za okrepčilo. Naš prvi pravi cilj pa je bil Šokčev dvor – v muzej preoblikovana tradicionalna kmečka hiša v Žuničih, kjer sta nam Boris in Tončka doživeto predstavila navade in življenjske razmere na tem območju nekoč. V pokušnjo smo dobili tudi sveže pečeno belokranjsko pogačo ter šilce domačega žganja.

Za izlet smo izbrali posebej vroč dan in regijo, ki ji temperaturni rekordi niso tuji, zato je bil kratek postanek v Metliki za osvežitev nujen. Energijo smo zares potrebovali, saj smo kmalu zatem obiskali prav posebno šolo – Brihtno glavo. Tam nas je pričakal ravnatelj Andrej, ki nam je predstavil koncept šole in nas pripravil na pouk, ki je sledil. Prelevili smo se v drugošolce iz leta 1950 in stroga tovarišica učiteljica nas je poučila o Beli Krajini. Kljub ostremu tonu smo se med uro zelo zabavali in večina nas je razred tudi izdelala.

Naš zadnji postanek je bil Camping Bela Krajina, kjer smo na letni terasi restavracije ob pogledu na reko Kolpo uživali v obilnem kosilu. Po sladici je bil čas za osvežitev v reki, nato pa je sledila vožnja do doma, med katero smo že kovali načrte za naslednji izlet.