V spominu mi bosta ostala ogled muzeja in obzidje cerkvice, pri kateri smo se ustavili in pojedli malico. Čudovita sta bila tudi pogled na Triglav, ki nam ga je pokazala gospa Katja iz planinskega društva, ter pogled na Sveto Goro, Soško dolino ter reko Sočo.

Se že veselim naslednjega pohoda.

Svit Križman, 3. b

Na sončno soboto v februarju smo s planinskim krožkom odšli na pohod na Sabotin. Pot mi je bila težka, ker je bila nekje tudi kamnita. Izvedel sem veliko o zgodovini Sabotina in vojni, ki se je odvijala na njem. Zanimivo mi je bilo hoditi po vojaških rovih. Bilo je temno in sem se kmalu zaletel v steno. Videli smo žičnico, s katero so prevažali orožje, žice, drva, hrano in druge potrebščine. Dva lesena vozova z železnimi kolesi sta vozila po tirnicah.

Pri ogledu vojaškega muzeja v prostorih bivše vojašnice sem z zanimanjem poslušal pripovedovanje vodiča. Razložil nam je, kakšno orožje so uporabljali v prvi svetovni vojni. Videli smo tudi zastave držav, ki so se borile v njej. Zabavno je bilo ugotavljati, kateri državi pripada določena zastava.

Po ogledu muzeja smo se vrnili nazaj proti Solkanu. Pot navzdol je bila lažja. Domov sem se vrnil utrujen, a poln doživetij in novih informacij.

Tomaž Humar, 3. b

Šli smo z vlakom do Solkana. Hodili smo po kamenju. Bila je dolga pot. Do cerkvice sv. Valentina je bilo zelo naporno. Od nje je bil videti vrh Sabotina. Lahko smo hodili po slovenski ali po italijanski zemlji, ker meja poteka po vrhu slemena. Prišli smo do kavern, v katerih smo si ogledali vojaška bivališča. Zanimiv je bil muzej na Sabotinu. Imeli so italijansko in avstrijsko sobo. Tam smo spoznali stvari, ki jih še nismo videli. Pot na Sabotin je zabavna. Pojdite še vi!

Lara Bucik, 4. a