Mnogi mediji so v času globalne krize izoblikovali javno mnenje, da služb pač ni- in tega se mnogi še sedaj trdno oklepajo. Vendar dejstvo, da služb ni, ne drži. Službe so! In služb bo vedno več. Vprašanje je le, koliko časa, volje in energije so npr. mladi pripravljeni vložiti v aktivno iskanje zaposlitve. Koliko fleksibilnosti so sposobni pokazati na trgu dela? Nenazadnje se morajo odločiti ali so pripravljeni stopiti iz mamljive cona udobja, kar pa ni vedno lahko. Trg dela je prožen sistem, ki zahteva nenehna prilagajanje obeh strani. Tako delodajalcev kot iskalcev zaposlitve.
Pesimistične napovedi o premajhnem številu delovnih mest so zamenjale pozitivne ocene o rasti zaposlovanja kar zaznavamo tudi na našem zaposlitvenem portalu www.mojazaposlitev.si Povečuje se povpraševanje tudi po delovni sili, ki je v času recesije težko dobila zaposlitev oz. so prvi ostali brez nje. Kadroviki se vse bolj pritožujejo, da jim ne uspe pridobiti dovolj ustreznega kadra. Primanjkuje predvsem mlajših z ustreznimi kvalifikacijami in znanji pri čemer so mnogi delodajalci negativno presenečeni nad mlajšo generacijo.
Želijo si dobiti službo, a v iskanje vlagajo minimalne napore
Pogosto je pri mlajših iskalcih zaposlitve opaziti izkrivljen pogled na trg dela. Iskaje zaposlitve zanje ni proces v katerega je treba vložiti svojo energijo, ampak dogodek, ki naj bi se takoj ali čim prej zgodil.
Večina v iskanje dela vlaga minimalne napore. Mladi, ki končajo izobraževanje pričakujejo, da bodo takoj ob koncu šolanja skočili na vodilno delovno mesto v podjetju. Imajo nerealna pričakovanja. Njihova delovna etika je nizka. S težavo upoštevajo avtoriteto, ne upoštevajo dogovorov, mnogih so osnove bontona tuje. Tako vedenje v procesu iskanja zaposlitve pri delodajalcu pusti negativen pečat. Iskalec prve zaposlitve pa postaja vse bolj pesimističen, ker mu ne uspe dobiti službe. Ujame se v začaran krog, razočaranj in neuspehov na trgu dela.
Naj omenim primer, ki se mi je zgodil prejšnji mesec. Kandidat je poslal CV in povabili smo ga na zaposlitveni intervju. Naš kadrovski tim se je strokovno pripravil na pogovor s kandidatom, preučili smo njegovo prijavo, pregledali življenjepis, zanj smo si rezervirali ustrezen čas. Kandidat pa na razgovor ni prišel, tudi se ni opravičil. Takšno vedenje kaže na neodgovornosti in nemotiviranost, ter meče slabo luč na celotno populacijo mladih. Tak kandidat se žal ni zavedal, da je zapravil priložnost tudi nekomu, ki bi ga delodajalec z veseljem povabil na razgovor, vendar ga žal ni, saj je bil vabljen nekdo drug. Taki odnosi rušijo zaupanje. Kadroviki se morajo na zaposlitvene razgovore ustrezno pripraviti in prav je, da tudi kandidat izpolni svoj del odgovornosti.
Vstop v delovno razmerje se začne v prvi vrsti z odgovornim odnosom do delodajalca, do dela, pa tudi do sebe. K delovnim odnosom pa spadajo tudi dolžnosti, pravice in odgovornost obeh. Pozitivne vrline, ki si jih mladi pripisujejo morajo dokazati v praksi. Vse prevečkrat se tudi zgodi, da mame kličejo delodajalca in ga prepričujejo, da je njihov otrok primeren za razpisano delovno mesto ali celo pridejo na razgovor namesto svojega sina ali hčere. Kje je torej samoiniciativnost, proaktivnost in želja po delu, ki bi jo moral pokazati vsak iskalec zaposlitve? Odraslost in zrelost pomeni vzeti vajeti v svoje roke in biti odgovoren za svoja dejanja, kar se v veliki meri pokaže tudi pri iskanju službe. Verjamem, da si želijo mladi kar najhitreje dobiti najboljšo službo, vendar imam občutek, da je nekaterim prav vseeno ali jo dobijo ali ne. Najlažje je jamrati z izgovorom, da služb ni.
So izjeme, ki z veseljem pokažejo entuziazem za delo
K sreči pa ne moremo vseh mladih metati v isti koš. So tudi svetle izjeme, ki nas delodajalce prepričajo s svojim entuziazmom, energijo, mladostjo, vedoželjnostjo ipd. Nekateri celo pred razgovorom pokličejo v HR službo in se pozanimajo o politiki podjetja, delovnem mestu na katerega so se prijavili. Samoiniciativno pokažejo veselje o dela. So spoštljivi, pripravljeni so nadgrajevati svoje kompetence, znanje. Ne moti jih, če začnejo delati na delovnem mestu, ki je za začetek mogoče stopničko nižje od njihove formalne izobrazbe. Verjamejo vase, v svoj karierni razvoj in kasnejše napredovanje. Sposobni so biti prožni, se nekako zliti s tokom podjetja. Verjamemo v vizijo podjetja, njegovo kulturo, uspeh. In na take stavimo delodajalci. Najpomembnejše pa je, da so pripravljeni stopiti iz cone udobja in se samo aktivirati z »akcijo«.
Zaposlovanje se vse bolj povečuje - mladi iskalci, potrebna je ustrezna (re)akcija
Če je bilo v času krize zaposlovanje v zatonu, sedanje stanje na trgu dela kaže na pozitiven trend zaposlovanja. Leto 2017 naj bi bilo precej optimistično, dinamično, saj se pričakuje, da bodo delodajalci povečano zaposlovali. Povečano število povpraševanja po kadrih se posledično že kaže v večjem številu objavljenih prostih delovnih mest. Na našem zaposlitvenem portalu www.mojazaposlitev.si imamo trenutno objavljenih kar 1217 zaposlitvenih oglasov. Raziskave kažejo, da naj bi v drugem četrtletju letošnjega leta v Sloveniji zaposlovalo vsaj 28 odstotkov podjetij.
Izgovarjanje in jamranje, da služb ni, je torej neumestno. Potrebna je le ustrezna (re)akcija na povečan obseg zaposlovanja, ki se v prihodnosti obeta tudi na slovenskem trgu dela.
Vir: Saša Boštjančič, direktorica podjetja Moja zaposlitev d.o.o., www.mojazaposlitev.si
