Vroč je bil torkov 30. julij. Pozno popoldne se je kljub vsemu Alan, član LD Kanal, odpravil v lovišče. Najprej ni vedel kam bi šel, ali bi šel v grapo Vogrščka ali kam drugam. Odločil se je za Vrtače bolj zaradi tega, ker je preža na robu globeli, kjer zrak malo bolje diha in vleče po grebenu navzgor. Vedel je, da se tam potika trop divjih prašičev, ki delajo sive lase tamkajšnjim kmetom in lovcem. Usedel se je v zaprto prežo, preveril risanco ali je vse na mestu in začel opazovati razdejano krmišče in lepo pokošeno jaso. Bil je kar malo nejevoljen zaradi razdejanega krmišča, ki ga je medved pred približno mesecem dni popolnoma razmontiral, lovci pa ga še niso popravili. Ko je skozi dvogled gledal deformiran kovinski silos za koruzo, odtrgan pokrov silosa, razbito leseno korito, se je spraševal kako divja in surova je moč silaka, ki je to napravil. Misli so mu ušle h kmetu, ki mu je medved pred kratkim v dveh obiskih pokončal manjši trop ovac. Premleval je kako neki zgleda medved v naravi, saj ga v naravnem okolju še ni videl. V tišini je čas neizprosno mineval. Nič se ni dogajalo, nobenega šuma, nobenih znakov, da bi bila divjad v bližini, še ptički so se poredko oglašali. Sonce je že zašlo in pričelo se je mračiti. Alanu so se po glavi motale misli, spet ne bo nič, slabo sem se odločil. Odločil se je, da bo še malo počakal. Pogledal je na uro. Bilo je deset, petnajst minut do devetih. Nejevoljno vdahne se premakne na stolici in začne ponovno opazovati robove jase, če se bo kaj prikazalo. Nič, ena sama tišina eno samo dolgočasje. Že se je hotel pobrati domov, ko ga je nekaj vznemirilo. Zazdelo se mu je, da je slišal pok vejice. Napel je čutila in vlekel na ušesa, če se bo še kaj slišano. Nič, nič se ni premaknilo, nič se ni slišalo. Bil je prepričan, da je bil pok vejice samo posledica njegove domišljije in velike želje, da bi se pojavili divji prašiči. Kar naenkrat ponovno zasliši nek šum. Napne ušesa, z dvogledom prečesava bližnji gozd in nizko grmičevje, ki obdaja jaso. Šumi so vedno bolj približujejo in sliši se lomastenje. Adrenalin prične delovati, postaja mu vedno bolj vroče, dlani postajajo vlažne in glava mu gori. Šumenje pa vedno bolj glasno in izrazito. To ni premikanje ,ki je značilno za divje prašiče, ali pa je trop tako velik, pomisli. Še bolj napne ušesa, sliši neke čudne glasove, kot da bi nekdo težko dihal. Naenkrat vse utihne. V ušesih je slišal samo še, kako močno mu razbija srce. Nič se ni premaknilo. Nastajal je že mrak. V grmičevju ponovno zašumi in na plano stopi nekaj velikega, kosmatega in čudnega. To ni divji prašič ga v trenutku preleti , to je medved in to ne majhen. Alan tiho odloži dvogled, mirno vzame risanico, poišče v križu strelnega daljnogleda plečko na medvedu in pritisne. Glasen pok zmoti tišino in medved po nekaj metrih obleži. Diana je Alanu poklonila postavnega medveda moškega spola v zrelih letih. Alan lovski blagor za uplenjeno divjad !
Podatki o medvedu iz Zapisnika o odvzemu veliki zveri Zavoda za gozdove RS:
- Odvzem iz lovišča na podlagi interventnega zakona,
- Datum, ura in kraj odvzema: 30.7.2019 ob 21.uri, Vrtače,
- V ZVK LUO je bil to 3 odvzeti medved od uveljavitve interventnega zakona,
- Spol: moški,
- Starost: ocenjena na 8 let,
- Telesna teža: 148 kg.
V robnem območju medveda v ZVK LUO je plan odvzema medveda izpoljnjen.
Besedilo: Starešina M. Hlede
