Več kot 300 zdravnikov in zobozdravnikov opozarja na okoljsko katastrofo
Zdravniki in zobozdravniki goriške regije so v decembru pozvali ARSO in Ministrstvo za okolje in prostor k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike. Lokalne zdravnike je stoodstotno podprla Skupščina zdravniške zbornice Slovenije s predsednico dr. med. Zdenko Čebašek Travnik. Tako je bilo do 21. 1. 2020 zbranih 340 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov, ki jim zdravniška etika ne dovoli, da si zatiskajo oči pred veliko okoljsko katastrofo. Prvič v zgodovini so se slovenski zdravniki odzvali tako množično, enotno in odločno. Opozarjajo, da se tragedija, ki jo je in jo še vedno povzroča azbest, ne sme nadaljevati s tragedijo, povezano s sežiganjem nevarnih odpadkov.
Podatki so skrb vzbujajoči. V letih od 1998 do 2016 so v širši okolici Anhovega priznali 2831 poklicnih bolezni, 128 mezoteliomov, 65 pljučnih rakov, 500 primerov azbestoze, 1773 plevralnih plakov in 41 primerov različnih rakov. Zdravniki opozarjajo, da morajo odločevalci upoštevati zdravstveno obremenjenost lokalnega prebivalstva in zahtevajo, da se izenačijo meje izpustov nevarnih snovi v sežigalnicah in sosežigalnicah, kot je cementarna Salonit Anhovo, kajti v sežigalnicah so dovoljeni bistveno manjši izpusti nevarnih snovi v okolje, kar dva do petkrat večji izpusti nevarnih in rakotvornih snovi. Dr. Metoda Dodič Fikfak opozarja, da ni dopustno še dodatno onesnaževati okolja, ki je že tako onesnaženo. Anhovo se je v preteklosti striktno držalo normativov, a so posledice uporabe azbesta tako hude. »Poleg standardov so pomembna tudi človeška življenja,« je poudarila dr. Metoda Dodič Fikfak.
Dovoljeni izpusti nevarni zdravju
Salonit Anhovo po njihovih meritvah ne presega dovoljenih meja, vendar so podatki o izpustih strupov v okolje grozljivi. V letu 2018 se je sprostilo v ozračje v Anhovem 2609 kilogramov benzena, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija WHO uvršča med rakotvorne spojine prve nevarnostne skupine, kot je tudi azbest. To predstavlja 40 % vseh industrijskih emisij benzena v Sloveniji. Če bi pri nas benzen uvrstili v prvo nevarnostno kategorijo, bi bila dovoljena emisija le 1 kg letno! Salonit naj bi samo v letu 2018 spustil v zrak še številne zdravju škodljive snovi, kot so delci PM10, PM2, ultrafini delci, dušikovi oksidi, klorovodikova in fluorovodikova kislina, dioksini, furoni, težke kovine, radioaktivni izotopi … Doc. dr. Miran Brvar, predsednik organizacijskega odbora 8. srečanja o kemijski varnosti, je na srečanju predaval o nevarnih snoveh v dimu in pepelu pri sežiganju odpadkov in zapisal, da je življenje v bližini sežigalnice odpadkov dokazano povezano z večjim tveganjem za razvoj določenih rakavih bolezni, prirojene nepravilnosti novorojenčkov, večja je umrljivost dojenčkov in povečano število splavov. Snovi v izpustih povzročajo tudi bolezni živčevja, bolezni srca in ožilja in motijo plodnost. Pediatrinja dr. Marina Praprotnik pa je opozorila na novinarski konferenci,da je kar 33 % otroške astme povezane z onesnaženim zrakom. Otroci so še najbolj izpostavljeni, ker še nimajo razvitih pljuč in imunskega sistema.
Lastniki tujci pobirajo dobiček sežiganja tujih odpadkov
Podjetje Salonit v večinski lasti avstrijskih in delni italijanskih lastnikov je v lanskem letu tudi z nadomeščanjem goriv z odpadki in nevarnimi odpadki ustvarilo milijone evrov čistega dobička, ki pripada večinsko tujim lastnikom. V svojem glasilu Naš list se podjetje na zadnji strani hvali, da so na 2. mestu po dodani vrednosti v Sloveniji na zaposlenega med 50 največjimi podjetji. Trenutno čaka, da mu agencija ARSO dovoli (so)sežigati 135000 ton odpadkov in nevarnih odpadkov na leto, sedaj ima dovoljenje za sosežig 109 000 ton odpadkov in nevarnih odpadkov, večinoma uvoženih iz tujine, letno. Kljub tako povečanemu obsegu pa zavrača presojo vplivov na okolje. Vplivno območje Salonita po trenutnih določilih seže le do ograje tovarne.
Zdravniki so zavezani skrbi za zdravje, zavezani smo tudi starši
Nevenka Mlinar, dr. med.,specialistka splošne medicine v ambulanti v Desklah, dnevno doživlja stiske bolnikov, ki so žrtve nezdravega okolja. »Zasebna in poklicna etika mi ne da več spati,« so bile besede prvopodpisane na pozivu zdravnikov in zobozdravnikov odločevalcem. »V naši ambulanti ima večina bolnikov azbestno bolezen.« Ljudi je strah. Vidijo sosede, sorodnike, kaj doživljajo. Ko jim potrdijo najhujšo diagnozo mezoteliom ali pljučni rak, umolknejo in umolkne tudi zdravnica. Nakateri odklanjajo zdravljenje, ker vedo, kaj jih čaka.
Odgovorni smo, da naši otroci ne bodo doživljali takih stisk. Grozljivo je spoznanje staršev in bližnjih, da so njihovi otroci, možje, žene … zboleli zaradi okolja in so pri tem povsem nemočni. Skoraj v vseh družinah smo že doživljali nemoč in trpljenje bolnih zaradi zastrupljenega okolja. Smo občina, v kateri je le še dobrih 5000 prebivalcev. Zbudimo se in ne dovolimo več, da nam korak za korakom kradejo zdravje.
Irena Hočevar Križnič
Več podatkov o katastrofalnem zdravstvenem stanju lahko preberete na povezavi v članku avtorice Diane Zajec z naslovom (So)sežigalnica Salonita Anhovo ne povzroča le okoljske katastrofe, ampak dobesedno ubija tamkajšnje prebivalstvo – zato apel zdravnikov proti zakonsko dopuščenemu umiranju na obroke: www.zdravstveniportal.si
