Že mnogokrat so se kanalski keramiki preizkusili v prvinski peki keramike, tehniki, ki spada med najstarejše in najbolj elementarne metode žganja gline. Nekatere od tovrstnih tehnik segajo deset tisoč let nazaj in spadajo med najstarejše obrti človeštva. Že dolgo pred izumom peči so namreč  lončarji odkrili, da lahko glina, dim in ogenj ustvarijo osupljive lepote v nenadzorovanem srečanju zemlje, zraka in ognja.

Pri kanalskih keramikih je za prvinsko peko zadolžen Belo, ki je tudi to poletje skupaj s pomočnikom Dejanom poskrbel za vse potrebno. Za prostor ob Domu Valentina Staniča v Ročinju, za drva, glino, vodo. Občina je velikodušno primaknila lonček cekinov, in čisti ples med zemljo, ognjem in skrivnostjo se je lahko začel. Kot naključni obiskovalki sta se ga udeležili tudi dve ameriški turistki, kar je letošnjemu dogodku vpisalo mednarodni značaj.

Vsak udeleženec je prinesel svoj nežgan, surov izdelek in ga ovil z bakreno žico, organskimi deli (vejicami, morsko travo), posul s soljo, kavno usedlino ipd., da bi vse dodano zarisalo v glini svojo sled. Mojstri vedo, da mora biti izdelek dobro posušen, kajti če v glini ostane ena sama mikroskopska kapljica vode, bo v ognju zavrela, se spremenila v paro in izdelek bo razneslo. Izdelke so zložili neposredno na plast drv, razpostavljenih čez žareče oglje, nato pa okoli njih zgradili piramido iz suhih bukovih drv. Ogenj so sprva pustili, da je gorel počasi, saj se mora kopica segrevati postopoma, da izdelki ne popokajo. Špranje med drvmi so zadelali z mahom, obdali s časopisnim papirjem, namočenim v mokro glino in vso noč skrbno nadzorovali postopek. Ko temperatura v kopici doseže med 700 in 900 °C, je dovolj, da se glina trajno spremeni v keramiko, da sintra, rečeno med strokovnjaki.

Medtem ko so plameni, dim in pepel med svojim divjim plesom lizali površino izdelkov in nanje zarisovali neponovljive barvne sledi, se je pod košato lipo pojavila »mizica, pogrni se«, naslednji dan pa so neprespane oči med pepelom ugledale presenečenje: nepredvidljivost ognja je na izdelkih pustila svoj unikatni podpis, ki ga človeška roka sama nikoli ne bi mogla zarisati.

Prvinska peka, polna surove lepote, mistike in globoke povezanosti z naravo, je celodnevni obred pod milim nebom, ki zahteva potrpežljivost. Od priprave, zlaganja drv, poslušanja prasketanja ognja, vse do trepetanja, ali bodo kosi zdržali temperaturni šok in iz ognja izstopili celi. In potrpežljivost je bila poplačana. V Keramostu, galeriji kanalskih keramikov bodo izdelki, v katere se je ujel trenutek ognja, dima in surove zemeljske moči, na ogled v mesecu avgustu. Sledila bo dvema uspešnima razstavama, trenutni razstavi Darje Žorž z vrhunskimi skledicami pisankami in junijski razstavi izdelkov, nastalih na raku peki pri Ivanu.

                                                                                                Iva Sivec