Fotografija ga je začela zanimati proti koncu osnovne šole. Začel je fotografirati vsakdanje predmete iz domačega dvorišča in okolice, sčasoma pa je ugotovil, da fotografija ni zgolj pritiskanje na sprožilec, temveč medij, s katerim pripoveduješ zgodbe in izražaš svoje ideje, samega sebe. »Pri fotografiranju sem pozoren na kadriranje posnetka, saj se rad igram s postavitvijo elementov. Kompozicija mora biti natančna in premišljena, na fotografiji ne sme biti motečih elementov, ki jemljejo našo pozornost. Pomembna je seveda tudi pravilna izbira trenutka, ko pritisnemo na sprožilec. Najraje fotografiram takrat, ko je svetloba najbolj zanimiva in drugačna, recimo zgodaj zjutraj oziroma zvečer ob sončnem zahodu ali v meglenih dnevih. Trudim se, da bi v prihodnje svoje delo še bolje povezoval v neko celoto s poudarkom na vsebini in sporočilu.«  Obdelava fotografije je del celotnega procesa. Popravlja le osnove (svetlost, kontrast, barve), raznih fotomontaž (dodajanje in odstranjevanje elementov) ne uporablja. Obrezovanju fotografij se najraje izogiba. Sicer pa zelo rad fotografira na film in pri tem neizmerno uživa.

Sodeloval je na skupinskih razstavah v okviru projekta Transgeneracije v Cankarjevemu domu,  Vizije drevesa v Novi Gorici, Tok življenja v Mestnem muzeju v Ljubljani in v okviru natečaja društva fotografov SVIT v Celju. V prihodnosti želi nadaljevati študij fotografije, najverjetneje v Ljubljani.  O tujini razmišlja pri morebitnem podiplomskem študiju. Za svojo prvo samostojno razstavo se zahvaljuje Primožu Kožuhu in Parku Pečno.