V sredini krožišča bo decembrske dni krasila novoletna smreka, včeraj pa je bilo v središče postavljena tudi kopija rimskega miljnika, simbola v občinskem grbu. Postavitev si je ogledal tudi župan Dušan Strnad. Po besedah izvajalskega podjetja Gnom d.o.o. iz Šentvida pri Stični, je bil projekt izdelave kopije miljnika zahtevno in obsežno delo, saj se je bilo potrebno čim bolje približati izvirniku. Za izdelavo kopije so uporabili kamen iz Dolenjske, tehta pa preko 1500 kilogramov.
Izvirni rimski miljnik še v restavratorskih rokahIzvirni rimski miljnik je današnjo podobo dobil konec 16. stoletja in je do nedavnega stal na križišču cest v središču Ivančne Gorice, kjer se križata Ljubljanska cesta in Cesta II. grupe odredov. Miljnik je bil zadnja leta večkrat tarča vandalizma, zato je Občina lani naročila strokovno obnovo in zaščito. Po tehtnem premisleku in po posvetovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine je bilo odločeno, da se za postavitev na prostem izdela kopijo miljnika. Izvirni miljni kamen do nadaljnjega ostaja v hrambi restavratorske delavnice Gnom.
Miljnike oz. miljne kamne so Rimljani postavljali ob gradnji cest in so označevali razdaljo med rimskimi mesti in Rimom. Na območju današnje Ivančne Gorice je ohranjenih več arheoloških najdb, ki pričajo o rimski cesti. Tu je namreč potekala rimska cesta Emona-Neviodunum, ki je povezovala današnjo Ljubljano in Drnovo pri Krškem. Ohranili so se tudi trije miljniki. Najbolj znan je ravno miljnik, ki je do nedavnega stal v križišču cest. Ohranil se je zlasti po zaslugi stiškega opata Lovrenca Zupana, ki je miljnik dal preoblikovati v znamenje in ga postavil na današnji lokaciji leta 1583. Takrat so bili na njem vklesani novi napisi v latinščini in nemščini ter dodani grbi povezani s stiškim samostanom. Miljnik je takrat dobil tudi zgornji štirioglati del s špico, kot nekakšno streho. V štirioglatem delu kamna se nahajajo štiri vdolbine, v katerih so bile včasih podobe svetnikov, farnih zavetnikov ki so služile kot kažipot. V smeri Stične je bila podoba Matere božje, v smeri Višnje Gore je bila podoba sv. Egidija, v smeri Krke sv. Kozma in Damjana, proti Šentvidu pa je kazala podoba sv. Vida. (Vir: Jasmina Blatnik, diplomsko delo »Ivančna Gorica včeraj in danes«, 2006).
