Na poti do izhodišča na prelazu Črnivec še nismo bili prepričani, da smo izbrali pravo smer pohoda. Megla, kisel dan po dolini se je razblinili že na startu, kjer nas je pričakalo sonce in čista, bela snežna odeja. Ker se ve, da se v takih razmerah pot časovno podaljša, se nismo prav nič obirali in takoj začeli z grizenjem v hrib. Na naše presenečenje je bila pot že zgažena, tako tudi zmanjšana verjetnost, da bi se izgubili. Sicer se v spremstvu najboljših vodnikov PD tudi nikoli ne zgubimo, včasih le bolj podrobno raziskujemo teren. Hitro je postalo vroče. Čist zrak, očiščeno nebo, jasni pogledi in morje megle pod nami nam je dalo poleta, da smo hitro prišli na vrh Kranjske rebri, ozir. Vrh Kašne planine 1435 m. Klasika na vrhu, potem je sledil spust na drugo stran, do prelaza Volovjek. Ta del pa ni bil tako prehojen kot vzpon. Prelaz Volovjek je bil zaparkiran, kar je pomenilo, da je na tak čudovit dan mnogo ljudi na poti, na bolj znano sosednjo Veliko planino. Tudi mi se nismo mogli upreti izzivu, da nebi nadaljevali še v to smer. Ker pa je bilo kljub naši vztrajnosti vseeno malo premalo časa, smo se povzpeli le do Domžalskega doma na Mali planini.
Čudovit sončen dan, z res lepim belim pokrivalom smo preživeli v planinah.
Marijan Božeglav