Iz nekaterih virov, predvsem pa iz ljudskega izročila lahko sklepamo, da je na Vrzdencu deloval duhovnik že v 13. stoletju. To potrjujeta tudi takratna velikost in starost pokopališča. Po pripovedovanju prednikov naj bi mrtve prinašali pokopavat na Vrzdenec iz Črnega Vrha, Polhovega Gradca in celo Šendvida nad Ljubljano. Leta 1296 naj bi se duhovnik po požaru vasi preselil v Polhov Gradec, tam je bila istega leta ustanovljena samostojna župnija. Zelo pomemben mejnik za našo cerkev predstavlja leto 1733, ko je bil na Vrzdencu ustanovljen kuratni beneficij in 26. aprila slovesno umeščen prvi kuratni beneficiat Jožef Rozman.
Prelomnica na področju kulturnozgodovinske umetnosti se je zgodila v 20. stol. Leta 1925 je umetnostni zgodovinar in restavrator France Stele s svojo »čudežno« palico potrkal tudi na stene naše cerkve in pod apnenim beležem odkril neprecenljive srednjeveške poslikave, kar je vrzdenško cerkev uvrstilo na zemljevid pomembnih kulturnih spomenikov Slovenije in nekdanje države. Prižnica in trije oltarji so leseni. 14. avgusta leta 1859 je obnovljeni glavni oltar iz leta 1752 in nova stranska oltarja blagoslovil vrhniški dekan g. Andrej Pečar. Glavni oltar je posvečen sv. Kancijanu. Na straneh sta kipa sv. Lovrenca in sv. Štefana. Zgoraj je v tronu kip Matere božje, na straneh pa sv. Tomaža apostola in sv. Matije. Veliki oltar ima privilegij za večne čase. Levi stranski oltar je posvečen brezmadežnemu spočetju Marije device. Na straneh sta kipa sv. Joahima in sv. Ane, zgoraj pa sv. Jožefa. Na desni strani je oltar sv. Katarine s kipi sv. Lucije, sv. Barbare in zgoraj sv. Petra apostola. Na leseni prižnici iz 17. stol. so naslikani štirje evangelisti. Krstni kamen, v steno vdelan armarij za sveto olje in vzidano stojalo za velikonočno svečo, nas spominja na odpravljeni kuratni beneficij.
Po vseh obnovitvenih delih v preteklih letih, posvetitvi novih bronastih zvonov in urejanju okolice cerkve in pokopališča je obnova v letih 2017 in 2018 dosegla vrhunec. Aprila 2017 je bil ustanovljen odbor za obnovo cerkve, pridobljena so bila vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Po demontaži glavnega oltarja in prižnice smo se člani odbora za obnovo znašli pred težko odločitvijo, kaj storiti z neustrezno keramiko v prezbiteriju in zakristiji. Zmagala sta pogum in odločnost, da stvari speljemo celovito kljub povišanim stroškom in obsegom obnove. Ročno je bilo odstranjenega približno 15 m³ materiala. Položeni so bili hidro- in toplotna izolacija ter električno talno ogrevanje. V zakristiji je bil originalen kamnit tlak obnovljen v celoti, v prezbiteriju pa dopolnjen z novim na mestu, kjer originalen ni bil ohranjen. Poskrbeli smo za hidrobariero pri glavni oltarni menzi v prezbiteriju. Restavriranje fresk v prezbiteriju je pod vodstvom mag. Anite Kavčič Klančar potekalo od junija do decembra 2017. Na adventno kvaterno nedeljo in božič je domači župnik že daroval sv. maši pred obnovljenim glavnim oltarjem svetega Kancijana, ki je bil v cerkev postavljen tik pred prazniki.
Januarja letos sta bila demontirana stranska oltarja, nazaj na svoje mesto pa je bila postavljena restavrirana prižnica. Februarja je bila dopolnjena električna napeljava, nameščeni so bili dodatni reflektorji v prezbiteriju in ladji cerkve. Pod korom, okrog krstnega kamna so položili kamnito oblogo, očiščeni in obnovljeni so bili tudi trije kamniti portali in stebra pod korom. Vsa kamnoseška dela v cerkvi je v sodelovanju z arhitektom Andejem Briškim opravilo podjetje Mravlja iz Hotavelj. Poudarjen in sedaj vsem viden je kamnit pokrov grobnice v ladji cerkve. Napis na plošči: 17 Josephus Rosman 76 / Iᵐᵘˢ Benef. Curat. 1733 / * 1693 † 1784. Spominja nas na prvega benificijata, duhovnika Jožefa Rozmana, ki je na Vrzdencu deloval 59 let in je bil leta 1784 v cerkvi pokopan.
Po pripravah in barvanju hrastovega lesa marca je bil maja pri stranskih oltarjih in v ladji cerkve na novo položen lesen hrastov pod. Ob zaključku del junija sta bila stranska oltarja Matere božje in sv. Katarine obnovljena in vrnjena na njuno mesto v cerkvi. Restavriranje oltarjev in prižnice smo zaupali Restavratorstvu Kavčič iz Šentjošta. Vaščani in domači obrtniki so poleg darovanja finančnih in materialnih sredstev po obnovi aktivno sodelovali tudi s prostovolnjim delom, predvsem pri izkopu materiala v zakristiji in prezbiteriju ter betoniranju estriha, dopolnjevanju elektrifikacije, slikopleskarskih, tapetniških in mizarskih delih. Prav tako pri pripravi, barvanju lesa in polaganju lesenega poda pri stranskih oltarjih in v ladji cerkve.
Stroški celotne obnove v letih 2017 in 2018 so znašali 123.500 evrov. Hvala vsem tujim in domačim izvajalcem del za korektno in kakovostno opravljeno delo. Bogastvo cerkve, ki so nam ga zapustili naši predniki, smo dolžni ohraniti za prihodnje rodove. Naj cerkev sv. Kancijana še naprej služi namenu, za katerega je bila zgrajena, ta obnova pa naj bo dober temelj pri ohranjanju duhovne in kulturne dediščine naše cerkve in vasi nasploh.
Evgen Simonišek
