Logo MojaObčina.si
DANES
32°C
22°C
JUTRI
35°C
20°C
Oceni objavo

Spev – odsev z vižami iz preteklosti

V petek, 7. junija, je v Prosvetnem domu Horjul potekal tradicionalni revijalni dogodek, namenjen ohranjanju glasbenega izročila iz naših domačih krajev. Nastopili so domači izvajalci in gosti.

Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Ljubljana okolica; napev-odsev" je organizirala JSKD Območna izpostava Ljubljana okolica. O uvodnem nagovoru je nastopajoče in njihove program predstavila povezovalka Alenka Kovačič. Najprej so na odru nastopili Marostarski štolpci iz KD FS Rožmarin iz Vnanjih Goric. Sledil je nastop domačinov, saj so zapeli tri pesmi člani fantovske pevske skupine FS Klas Horjul & Šumnik Borovnica. Zatem so na odru pričarale že skoraj pozabljene melodije orglice. Oziroma natančneje so za edinstveno izkušnjo poskrbeli člani skupine Soriški orgličarji, KUD Oton Župančič iz Sore. Kot predzadnja skupina so se občinstvu predstavila dekleta dekliške pevske skupine FS KlasHorjul&Šumnik Borovnica. Zapele so tri pesmi z vojaško tematiko. Za konec pa so nastopili še glasbeniki FS Klas, PD Horjul, ki so zaigrali tri viže, ki jih je nekoč igral Rudi Sečnik - Cankarjev Rudi iz Samotorice
Ob tej edinstveni priložnosti smo se pogovarjali tudi z Rebeko Kunej, ki je zaposlena kot etnologinja na Glasbenonarodopisnem inštitutu znanstvena raziskovalnega centra slovenske Aademija znanosti in umetnosti ali krajše kar ZRC SAZU in je sodelovala tudi pri tem projektu, ki smo ga spremljali.  S temi besedami je opisala s čem konkretno se ukvarjajo in zakaj je nesnovna kulturna dediščina pomembna za naš narod: ''Sem etnologinja raziskovalka in se ukvarjam predvsem s plesnim izročilom. V okviru mednarodnega projekta Ustvarjalne Evrope, ki nosi naslov ''ples kot nesnovna kulturna dediščina'' smo se odločili za eno študijo primera, ki nekoliko odstopa od drugih primerov, oziroma drugih partnerjev v projektu in sicer v tem, da mi poskušamo določene zvočne posnetke, ki izvirajo iz nekega kraja vrniti nazaj v to okolico iz koder so posnetki izhajali. Na vprašanje s kakšnimi izzivi se pri svojem delu srečuje pa Rebeka pojasnjuje: ''Inštituti ima obsežen arhiv zvočnih posnetkov, saj so se terenska snemanja začele že takoj v 50-ih letih 20 stoletja in se nadaljujejo tudi danes. Ti zvočni zapisi so na kasetah, na CD-jih in DVD-jih. Vemo, da so se zvočni nosilci tekom razvoja spreminjali imamo celo posnetke na voščenih valih in potem magnetske posnetke. Kasneje smo prišli na digitalne tehnologije. Vedno pogosteje se srečujemo s posnetki, ki nam jih posamezniki prinesejo saj prepoznajo vrednost posnetega materiala. Ker danes nimajo več takšne opreme za poslušanje jih prinesejo v arhiv. Torej, če imate doma kakšno kaseto, CD ali pa video VHS posnetek kako je nekdo igral ali plesal te stare plese, ali pa ljudsko izročilo, lahko prinesete k nam ta material. Poiskali bomo skupno pot kako v bistvu transformirati te posnetke v obliko, ki bo dostopna tudi današnjim uporabnikom zvočnih posnetkov saj danes pravzaprav delamo vse v čisto drugačni sferi. Vse hranimo v oblakih, vse je v digitalnem svetu in včasih predstavlja to kar precej ovire.'' 
Ta dediščina je pomembna zaradi tega ker ohranja kulturo in spomin na preteklost. Pravzaprav imamo zelo malo materialnega o tej nesnovni dediščini. Mnogo folklornega izročila, torej ljudskega izročila je ustnega in živi samo v času takrat, ko se izvaja. Glasba in ples sta dva pomembna izmed takih elementov.

Besedilo in foto: Peter Kavčič

Oglejte si tudi