Video klici so nova realnost tudi v domu starejših
V domu so se tej novi realnosti hitro prilagodili in poskrbeli za razne aktivnosti, ki so jih omogočale omejitve tudi v decembru. Uvedli so tudi video sestanke s svojci, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo. Strokovno osebje se je lahko na ta način v živo pogovorilo o vseh aktualnih zadevah stanovalcev, oziroma njihovih svojcev. Zato poudarja, kako pomembno je, da z našimi starostniki družine in prijatelji ohranjajo stike tudi s pomočjo sodobne tehnologije, če je to seveda mogoče. Veliko pa pomeni že, če dobijo pošto, morda kakšno risbico, fotografijo ali pismo. Starejši pa postajajo vedno bolj tudi vešči uporabe sodobne tehnologije. V Deosu imajo prav za ta namen rezerviran telefon za video klice. To poteka tako, da stanovalec samo obvesti dežurnega, da želi poklicati svojce ali prijatelje in potem na varen način to uredijo. Omogočajo pa tudi varno komunikacijo v živo, ko je to možno. Za ta namen so naredili varni pogovorni kotiček v sprejemnem prostoru, kjer so s pomočjo steklene pregrade preprečili možnost prenosa virusa s človeka na človeka med pogovorom, seveda pa se sogovornika lahko normalno vidita skozi zaščitno steklo.
Vsak obiskovalec oziroma vsaka oseba, ki vstopi v dom starejših občanov pa mora še vedno po protokolu skozi UV razkuževalno postajo, ki možnost vnosa okužbe zmanjša na minimum.
Upajo, da bo s pomočjo cepiva pandemije čim prej konec in bo lahko življenje zopet potekalo, kot smo ga poznali pred tem.
Besedilo in foto: Peter Kavčič
Pri 107 letih premagala 'korono'
To pa je zgodba, ki vliva optimizem! V Deos Centru starejših Horjul je koronavirus prebolela 107-letna stanovalka Tilka Bračun. Ob zaznani okužbi so jo preselili na oddelek, ki ga imenujejo 'rdeča cona'. Okužbo je prebolela brez težav, je pa ves čas ubogala navodila osebja in predvsem jedla, kar so ji ponudili, da telo ni pešalo. Tilka je tako ena redkih še živečih ljudi, ki je doživela epidemijo španske gripe, ki je morila po svetu med letoma 1918 in 1920. Takrat seveda ni bilo mask in podobnih varnostnih ukrepov, kar bi preprečevalo širjenje okužbe. Potem, ko je prebolela virus in se vrnila v svojo sobo, se je najbolj razveselila svoje postelje in rituala, ki ga opravlja vsak dan. Kljub svoji starosti vsako jutro poskrbi za osebno higieno, se počeše, obuje copate in postelje posteljo. Pridobila je tudi že na moči in ohranila pozitiven pogled na svet ter ohranja svoje cilje.
Gospa pravi: 'Ko sem morala iti tja gor, (v rdečo cono), sem si rekla: No, od nečesa pa moram umret.' V smehu je povedala še: 'Pa sem premagala virus. Zgleda, da me je Bog res kar na zemlji pozabil.'
Gospa Tilka upa, da bo za svoj 110 rojstni dan lahko zaplesala ob zvokih narodno zabavne glasbe, ki jo ima zelo rada. To pa je korajža, kaj ne?
Peter Kavčič
Foto: arhiv Deos Horjul