Logo MojaObčina.si
JUTRI
18°C
8°C
SOB.
25°C
7°C
Oceni objavo

Poskrbeti bo treba za lastno malo komunalno čistilno napravo

Horjul, 3. april – Občina Horjul je v prostoru osnovne šole za vse občane pripravila brezplačno predstavitev prednosti in slabosti malih komunalnih čistilnih naprav.
Zakonske osnove

Čista voda postaja iz dneva v dan dragocenejša dobrina. Za zdaj je imamo na voljo v skoraj neomejenih količinah – tudi zato z njo ravnamo neprimerno. Uporabljamo jo brez premisleka in onesnažujemo s škodljivimi snovmi, s tem pa ogrožamo svoj obstoj in obstoj drugih naravnih sistemov. Iz tega razloga so na ravni Evropske unije sprejeli nekatere ukrepe, ki preprečujejo onesnaževanje voda in skrbijo za ohranitev čistega naravnega okolja. Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala, da bo ukrepe upoštevala ter očistila svoje vode, uredila javno kanalizacijo v naseljih in opustila uporabo pretočnih greznic. V skladu s to zavezo je na zakonodajnem področju uvedla kar nekaj novosti.

Zakon o varstvu okolja je tisti, ki določa, da je odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode obvezna občinska gospodarska javna služba. Občina mora torej za izvajanje javne službe oziroma za kanalizacijo poskrbeti skladno s predpisi, ki pa zahtevajo obvezni priklop stavbe na javno kanalizacijo, kjer ta obstaja, oz. opremiti stavbo z lastnim objektom za čiščenje (malo komunalno čistilno napravo, v nadaljevanju MKČN), neprepustno (nepretočno) greznico, ki je dovoljena le v izrednih primerih, npr. pri vodovarstvenih pasovih ali v primeru nestalno naseljenih stavb.  

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 98/07 in 30/10) določa prehodne roke za priklop obstoječih stavb na javno kanalizacijo, ki so odvisni od "lokacije stavbe". Če se stavba nahaja na prispevnem območju občutljivega območja, kjer je gostota poselitve več kot 20 prebivalcev na hektar (PE/ha), ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, se rok prilagoditve izteče 31. 12. 2015; sem spadata naselji Horjul in Vrzdenec. Za stavbe v vseh preostalih naseljih v občini pa se rok izteče 31. 12. 2017. Do navedenih rokov lahko lastniki obstoječih stavb za čiščenje komunalnih odpadnih voda uporabljajo obstoječe greznice ali jih zbirajo v obstoječi nepretočni greznici. Za lastnike stavb, ki niso obstoječi objekti, ni prehodnega roka oziroma so morali ustrezno čiščenje že predvideti v gradbenem dovoljenju.

 

V nasvet in opomin

Vse to so dejstva, zaradi katerih je Občina Horjul občane že lani začela ozaveščati in opozarjati glede reševanja odvajanja odpadnih voda. Lani je začela tudi sofinanciranje izgradnje MKČN in organizacijo prodajalcev MKČN, tokrat pa je organizirala predstavitveni sestanek na temo javne kanalizacije in delovanja MKČN. V goste je povabila Sergeja Vrhovca, zaposlenega na Razvojni agenciji Sora, ter predstavnika Javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija (v nadaljevanju Vo-Ka) – Boštjana Mišmaša, direktorja sektorja kanalizacija, in Gregorja Gruma, ki na Vo-Ki skrbi za prevzem MKČN ter izdelavo ocene obratovanja MKČN. Župan Jani Jazbec je uvodoma vse lepo pozdravil, napovedal goste ter zbrane na kratko seznanil s splošnimi podatki, navedenimi zgoraj. Med drugim je dejal, da je želja vseh, da okolje v Horjulski dolini ostane čisto in se s tem razlogom zaščiti; tudi tako, da se poskrbi za urejeno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Glede na to, da zakonodaja izgradnjo javne kanalizacije zahteva le na območjih z gostejšo poseljenostjo, kamor v horjulski občini spadata le Horjul in Vrzdenec, občina izgradnjo javne kanalizacije oziroma njeno posodobitev načrtuje le na območjih Horjula, Vrzdenca in Podolnice. Povsod drugod bodo lastniki stavb morali poskrbeti, da do konca leta 2017 obstoječe pretočne greznice zamenjajo z malimi čistilnimi napravami. Po županovem zagotovilu pa bo občina vsem občanom v pomoč tudi s subvencijo; višino te bo občinski svet določil na občinski seji. Proračun sicer v letu 2013 za sofinanciranje MKČN namenja 50.000 evrov.

V prvem delu je Sergej Vrhovec iz Razvojne agencije Sora udeležence seznanil s stanjem in zakonodajo na področju čiščenja komunalnih odpadnih voda za gospodinjstva ter jim s praktičnega vidika predstavil MKČN oziroma jih opozoril, na kaj morajo biti pozorni, ko se odločajo za nakup MKČN. Udeleženci so izvedeli, zakaj je investicija potrebna, kako se odpadne vode lahko očistijo, kako naprave delujejo in kakšni tipi obstajajo na slovenskem tržišču. Vrhovec je izpostavil predvsem, kaj morajo kupci storiti pred samim nakupom:

  • določiti kapaciteto MKČN glede na sedanjo in prihodnjo obremenjenost odpadne vode;
  • dobro poznati teren (nevarnost podtalnice, geomehanske lastnosti terena idr.);
  • poznati način odvajanja očiščene odpadne vode in možno lokacijo za namestitev MKČN (omogočen dostop za odvažanje blata);
  • vedeti, ali želijo pohodno ali povozno MKČN;
  • vedeti, ali želijo notranjo ali zunanjo krmilno enoto;
  • preveriti zagotavljanje ustreznega učinka čiščenja.

Poleg tega je priporočljivo, da pred nakupom pridobijo podatke o:

  • investicijskih stroških (nabava, vgradnja in tudi zagon MKČN);
  • predvidenih vzdrževalnih in obratovalnih stroških (npr. poraba električne energije, stroški rednega servisa, količina in pogostnost odvoza blata ter stroški odvoza blata);
  • garanciji in pričakovani življenjski dobi MKČN;
  • referencah – že obstoječih MKČN z možnostjo ogleda;
  • dokumentaciji za MKČN (izjava o skladnosti, CE-znak, navodila in garancija).

Na tržišču je danes prisotna vrsta najrazličnejših proizvodov malih komunalnih čistilnih naprav. Kupec lahko izbira med skupino čistilnih naprav s pritrjeno biomaso, kar pomeni, da so mikroorganizmi priraščeni na trdo podlago; sem spadajo rastlinske čistilne naprave, biodiski, biofiltri ter čistilne naprave MBBR. Druga skupina pa so čistilne naprave z razpršeno biomaso, kjer bakterije delujejo prosto; mednje spadajo pretočne čistilne naprave, sekvenčni biološki reaktor ter membranske čistilne naprave. Po čem se ločijo, kakšne so njihove lastnosti ter kakšen je postopek vzdrževanja oziroma kako pogosta je potreba po črpanju odvečnega blata, je v splošnem povedal predavatelj. Razvojna agencija Sora je namreč lani na Škofjeloškem vgradila štiri čistilne naprave različnih tipov ter skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj, ki je odvzel vzorce odpadne vode in jih analiziral, vse leto spremljala njihovo delovanje.

Ne glede na razlike v delovanju in čiščenju MKČN pa mora po predpisih o gradbenih proizvodih vsaka od njih imeti ustrezno dokumentacijo. Vse primerne čistilne naprave lahko najdete na Seznamu MKČN, ki je objavljen na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije.

Med obvezno dokumentacijo, ki jo mora imeti vsaka MKČN, spada izjava o skladnosti, ki poleg osnovnih podatkov proizvajalca, opisa proizvoda in njegovih standardov vsebuje tudi navedbo učinka čiščenja; ta je osnova za znižanje okoljske dajatve, ki se zmanjša v enakem deležu, kot je učinek čiščenja, torej če gre za 90-odstotno čiščenje, bo po novem tudi okoljska dajatev nižja za 90 %. Drugi pomemben dokument je CE-oznaka, ki vsebuje številko certifikata, identifikacijsko oznako proizvajalca, leto namestitve in lastnosti proizvoda. K dokumentaciji se morajo obvezno priložiti še navodila za vgradnjo ter navodila za obratovanje oziroma vzdrževanje. Glede na to, da gre pri vgradnji MKČN za enostaven objekt, ta ne potrebuje posebnega gradbenega dovoljenja, dovolj sta pravica graditi in po predpisih urejen odmik od sosednjega zemljišča.

Ko torej doraste odločitev ter se izvedeta nakup in vgradnja MKČN, kar danes povprečno družino stane od 2.000 do 3.000 evrov, Eko sklad pa za to ponuja tudi ugodne kreditne pogoje, sledi prvi zagon MKČN, ki je zelo pomemben. Gregor Grum iz Vo-Ke priporoča, da je pri tem zagonu navzoč kdo od zaposlenih v podjetju, kjer je bila čistilna naprava kupljena. V obdobju od 3 do 9 mesecev po zagonu je treba izdelati oceno obratovanja, ki jo izvede JP Vo-Ka. Ocena obratovanja je tista, ki določi realen delež čiščenja, ki posledično vpliva na znižanje okoljske dajatve. V primeru 90-odstotnega čiščenja povprečni letni prihranek pri plačilu okoljske dajatve za štiričlansko družino znaša okoli 100 evrov. Seveda pa je treba od prihranka odšteti stroške, ki nastanejo pri samem delovanju MKČN: stroške obratovanja in porabljene električne energije, strošek praznjenja in odvoza odvečnega blata, ki je obvezen enkrat na vsake tri leta, strošek servisne službe idr. Kljub vsem tem stroškom naj bi bilo po Grumovih besedah končno stanje občanu v dobro. Ali je temu res tako, pa se bo moral prepričati vsak sam. Zato so tako župan kot udeleženci predstavitve izrazili željo, da se organizira in opravi nekaj ogledov obratovanj MKČN.

Udeleženci so ob koncu izpostavili tudi nekaj perečih vprašanj, med drugim vprašanje, v katerih primerih lahko kmetje sami opravljajo praznjenje odvečnega blata iz čistilne naprave. Odgovor predstavnikov Vo-Ke je bil, da lahko delo opravljajo le kmetje z registrirano kmečko dejavnostjo, ki svojo namero prijavijo na Vo-Ki, in to le zase. Udeleženci so zastavili tudi vprašanje o možnosti namestitve modulov za čiščenje, ki so že na tržišču, v obstoječe greznice. Pristojni so jasno povedali, da je kakršnokoli nameščanje v obstoječe greznice nedovoljeno. Glede garancije pa so opozorili, da pri večini proizvodov velja garancija enega leta, in to od nakupa čistilne naprave in ne od zagona, kot bi bilo pravilneje. Zato naj bi bil kupec pozoren na to, da čistilno napravo vgradi in zažene takoj po nakupu, torej da s tem ne odlaša.

Kar nekaj je podatkov in informacij, ki jih bodo občani oziroma kupci morali osvojiti pred nakupom male komunalne čistilne naprave. Predpisani datum obvezne prilagoditve oz. namestitve male komunalne čistilne naprave se namreč iz dneva v dan bliža, zato je prav, da že danes postanemo aktivni kupci in iskalci informacij.

 

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv

Oglejte si tudi