Življenje v času, ki ga živimo od pojava koronavirusa, prinaša nove situacije in zgodbe, ki se pišejo v naših družinah. Nekatere so v poletnih tednih ali mesecih dobile zaposlitev, nekatere izgubile, in stiske so bile velike. Ko smo ostali doma in začeli s poukom na daljavo, je naraščal strah, kako bo s plačilom najemnin, stroškov ali kreditov, kaj bo s službo, do koliko denarja je družina upravičena, kako bodo starši delali od doma in še skrbeli, da bodo otroci opravljali šolske obveznosti. Težave so se pojavile v organizaciji družinskega življenja. Strah je rasel z negotovostjo iz tedna v teden s sporočili vladnih predstavnikov o tem, kaj sledi, kaj nas čaka. Nekateri so se s situacijo sprijaznili, drugi so postali depresivni, nestrpni… . Sedaj se stvari počasi umirjajo in postavljajo v pravo smer. Še vedno pa v ozadju ostajata »strah in negotovost«.
V času pouka na daljavo ugotavljam, da je velika težava v tehnični opremi naših učencev in učenk. Nekatere družine, ki so si lahko privoščile nakup računalnikov in tablic, so to storile. Izkazalo se je, da je to potrošni material in po zelo kratkem času so se stvari začele »kvariti«. Zato smo jim posodili šolske računalnike. Učenci in učenke, ki imajo doma svojo programsko opremo, pa imajo ali slabši internet ali pa slabše računalnike. Delo preko aplikacije MS Teams je bilo zato pri nekaterih učencih in učenkah na začetku oteženo. Še vedno pa nimajo vsi učenci svojega računalnika; delijo si si ga s starši ali s sorojenci. Tudi to predstavlja dodatno težavo in zahteva zelo dobro organizacijo znotraj družine. Vidim tudi, da kar nekaj učencev in učenk nima svojega prostora in miru, da bi lahko delali. Več jih dela v istem prostoru in zato se med seboj motijo.
Pri učno šibkih, pa tudi učno uspešnih, nemotiviranih učencih in učenkah, je velik problem organizacija šolskega dela, organizacija časa, ki ga imajo na voljo in priprava na samo konkretno delo. Sprva se niso znašli z novo spletno aplikacijo (MS Teams). Težave so imeli s prijavami v aplikacijo, kaj vse potrebujejo za delo z njo, kje se kaj vidi, kje so navodila in naloge, ki jih morajo delati… . Vseh informacij je bilo na začetku preveč.
Sedaj kljub manjši količini učne snovi, dodeljenim obveznim nalogam, učno šibkejšim učencem in učencem z DSP uspe slediti in narediti naloge za minimalne standarde znanja. Tukaj je veliko vloženega dela in prizadevanja s strani izvajalk DSP, učiteljev in ŠSS pri izmenjavi informacij, enotnemu delovanju in bedenju nad učenci in učenkami. Izkazalo se je tudi, da posameznikom ta način dela veliko bolj ustreza, kot pa prisotnost v šoli, pri pouku.
Zelo pa se je izboljšala komunikacija učencev in učenk med seboj in do učiteljev. Ugotavljam, da so spoštljivi, prijazni in bolj komunikativni. Seveda pa se najde tudi kakšen posameznik, ki rabi malo pomoči tudi pri odnosu in spoštovanju do soljudi.
Še vedno ostaja nekaj učencev in učenk, ki so neodzivni kljub naši pomoči, svetovanju staršem in njim samim. Nismo jih uspeli motivirati in pripraviti, da bi opravljali najnujnejše in sledili pouku. Tukaj gre za učno šibke učence in učenke, pa tudi za uspešne posameznike, ki ne delajo pri posameznih predmetih. V ozadju je pogosto širši spekter težav.
Večina učencev in učenk si želi vrniti v šolo k pouku največ zaradi druženja, saj pogrešajo socialne stike z vrstniki.
Romski učenci so gradivo dobivali vsak torek ob 12. uri v šoli. Sprva neodzivni so se te oblike dela navadili in začeli so dobro sodelovali. Vračali so tudi narejene naloge. Z enim učencem smo uspeli vzpostaviti stik preko računalnika, starši ene učenke pa so poiskali pomoč prostovoljca.
V mesecu decembru 2020 smo imeli srečanje na daljavo z naslovom 'Posvetovalnica za starše', ki je bila dobro obiskana in sprejeta tako s strani staršev kot učiteljev. Starši so se po srečanju dobro počutili, dobili so občutek, da niso sami v tej stiski, da se stvari da rešiti s pogovorom, dobro organizacijo, z izražanjem čustev in da delujejo umirjeno brez pritiskov in čim manj očitajoče do svojih otrok… .
Nadaljujemo z delom – strokovno, pa tudi s potrebnim razumevanjem in toplino, ki sta vedno ključ do uspeha. V času kriznih razmer pa toliko bolj.
Svetovalna delavka OŠ Brinje Grosuplje
Andreja Burja Suban
