Zimsko-spomladanski dnevi so kot nalašč za
obrezovanje sadnih dreves. Čeprav starih visokodebelnih dreves ni potrebno
vsako leto obrezovati, je redno obrezovanje nujno, ko iz dreves izrašča bela
omela. Bela omela (Viscum album) je zimzelena polzajedavska rastlina, ki
je odvisna od dreves, na katerih raste. Je okroglast grmiček, ki se v les drevesnih
vej ali celo samo deblo pritrdi s havstoriji (nadomestnim
koreninam podobni pritrjevalni organi). Ti predrejo skorjo in se
vraščajo v les. Omela iz drevesa črpa vodo in mineralne snovi, medtem ko
organsko snov (sladkorje) proizvede sama s fotosintezo. Z izčrpavanjem zavira
rast gostiteljskega drevesa in v primeru močno napadenih dreves celo povzroči propad
drevesa, hkrati pa z drevesom tekmuje za sončno svetlobo. Napadena drevesa se
tako sčasoma posušijo. Bela omela najpogosteje uspeva na jablanah, lipah,
robiniji in brezi. Pogosto lahko množice grmičkov vidimo v starih
visokodebelnih sadovnjakih, na velikih lipah ali na gozdnem robu. Belo omelo
raznašajo ptice, kot sta brinovka in carar, ki se hranijo z belkastimi
lepljivimi plodovi, semena pa po zaužitju iztrebljajo na drevesih, kjer
počivajo in presnavljajo. Plodovi omele so za človeka strupeni, čeprav se drugi
deli omele v majhnih odmerkih uporabljajo v zdravilne namene.
Ker se bela omela v primeru nerednega odstranjevanja v nekaj letih razširi po
drevesu, je nujno, da rast bele omele na okuženih drevesih zaviramo z rednim
obrezovanjem vej in odstranjevanjem grmičkov. Pomembno je, da z dreves sproti
odstranimo vse mlade poganjke ali grmičke omele, še preden se omela na drevesu
preveč razširi. Že okužene veje odrežemo na primerni razdalji (vsaj 30 cm) pred
grmičkom bele omele. Ko omela izrašča iz debelejše veje ali samega debla, omelo
odstranimo površinsko z izrezovanjem na površini stebla. Vsako leto znova. Veje
z odstranjeno belo omelo lahko po odstranitvi sežgemo in s tem preprečimo
nadaljnjo razširjanje plodov.
Naj bo redno vzdrževan in obrezovan visokodebelni sadovnjak ponos vsakega
lastnika in odraz skrbnega gospodarja sadovnjaka.
Besedilo: Mojca Podletnik
Fotografija: Gregor Domanjko