rvo sezono delovanja smo zaključili z našim osmim srečanjem v petek, 5. junija, tokrat nekoliko drugače – na »terenu«. Ker je Ministrstva za kulturo leto 2026 razglasilo za  leto Srečka Kosovela (1904-1926), smo se odločile, da se velikemu pesniku poklonimo z obiskom njegovega rodnega Krasa.

Naše potovanje po Krasu se je začelo v Divači z ogledom muzeja Slovenskih filmskih igralcev. Muzej, ki je resnično vreden ogleda, domuje v prenovljeni Škrateljnovi domačiji, edinstvenem primeru kraške arhitekture.  Pred prihodom železnice v te kraje, je bila tu gostilna s prenočišči za furmane in njihove konje.  Obnova propadajočega kompleksa se je začela leta 2002, končana je bila 2010, leto kasneje je bil muzej odprt.

V njem si lahko ogledamo stalno zbirko, posvečena prvi slovenski filmski zvezdi Idi Kravanja (1907-1979) ,  poznana pod umetniškim imenom  Ita Rina (kasneje Tamara Džordžević), ki je v zgolj petih letih filmskega ustvarjanja dosegla izjemen mednarodni uspeh, tako v svetu nemega  kot zvočnega filma.  V nekdanjem hlevu domačije je urejena zbirka slovenskih filmskih igralcev (MSFI), kjer se obiskovalci lahko seznanimo z 200 slovenskimi igralkami  in igralci, ki so zaznamovali slovenski film. Razstava prikazuje tudi nastajanje filmskega lika in  filmskega ustvarjanja, ter je bogata z video gradivom in interaktivnimi medijskimi vsebinami.  

Češnja na torti je bilo srečanje z ekipo članov  akcije Dežela junakov. Skupaj z učenci osnovne šole Divača smo pričakali  prihod ekipe in letošnjega promotorja dobrodelne  akcije Ceneta Prevca. Akcija zbiranja sredstev za otroke se je zaključila na Debelem rtiču,  v desetih dneh je bilo zbranih preko 1,379 Mio €. Res lep dogodek.

Pot nas je vodila v Sežano. V središču mesta od junija 2025stoji kip Srečka Kosovela v naravni velikosti, ki simbolično poudarja povezanost mesta z velikim pesnikom. Muzejska  soba Srečka Kosovela v Sežani  je muzejska postavitev v poklon velikemu pesniku Krasa, Srečku Kosovelu (1904 -1926). Razstava je v bila postavljena leta 1976, leta 2014 je bila obnovljena . Nahaja se v stavbi današnje Ljudske univerze, kjer se je pesnik rodil. Skozi pripoved prijazne vodičke, ogled razstavnih eksponatov, branje poezije in projekcijo filma smo spoznali bogastvo Kosovelovega opusa. V njegovih pesmih prevladujejo motivi Krasa, kraške pokrajine in človeka, smrti. Razmišlja o družbenih krivicah, o mračni Evropi, njeni usodi in nujnosti družbenih sprememb. Pomemben del njegovega ustvarjanja predstavljajo tudi konstruktivistične pesmi – konsi, ki veljajo za najmodernejši tip slovenske poezije. V nasprotju omenjeni poeziji, v  pesmih za otroke in mladino prevladujejo svetli, veseli motivi, sonce, živali in igre.

Tudi sto let po njegovi smrti ostajajo njegova družbena kritičnost, aktualnost in vizionarstvo izjemno navdihujoči.  Obisk smo sklenili s poklonom na njegovem grobu v Tomaju.

Obisk Frančiškanskega muzeja na Kostanjevici (Kapela kot ta kraj imenujejo domačini) nad Novo Gorico, z obiskom samostanke knjižnice in grobnica Burbonov. Pod strokovnim in prijaznim vodstvom smo spoznali bogato zgodovino cerkve, tesno povezano z tragiko dogajanja na soški fonti, med prvo svetovno vojno. V času med leti 1915 -1917 so se v okolici Gorice odvijali  eni najbolj krvavih spopadov na naših tleh.

Samostan je posebej znan po Burbonski grobnici, ki se nahaja v cerkveni kripti. V njej so pokopani člani kraljevske  rodbine Bourbon, med njimi tudi zadnji francoski kralj te dinastije, Karel X.

Posebno doživetje je obisk samostanske knjižnice, za katere nastanek ima velike zasluge pater Stanislav Škrabec (1844-1918). Knjižnica je resnično neprecenljivi narodni zaklad in od leta 1952 je spomeniško zaščitena. Danes hranijo preko 16.500 knjig. Med njimi, za nas Slovence,  najpomembnejša,  je prva slovnica slovenskega jezika avtorja Adama Bohoriča, z naslovom Zimske urice/ Articae horulae,  iz leta1584, z lastnoročnim posvetilom avtorja. Med največje dragocenosti knjižnice sodijo prvotiski ali inkunabule – to so knjige, natisnjene pred letom 1500. Samostanska knjižnica jih hrani kar trideset, najstarejša izvira iz leta 1476.

Čeprav je glavna sezona cvetenja vrtnic že mimo, so nam vrtnice v samostanskem rožnem vrtu še vedno podarile  nekaj omamnih vonjev.  Najprimernejši čas za obisk rožnega vrta je začetek maja, ko vrtnice zacvetijo in zadišijo v vsej svoji lepoti.

Za zaključek pa še obisk največje evropske digitalne galerije v tunelu Bombi v Gorici. Tam je na ogled Instalacija DATA TUNNEL, svetovno priznanega mojstra digitalne umetnosti in umetne inteligence, Refika Anadola. Instalacija v realnem času ustvarja vizualne podobe in oblike, navdihnjene z naravnimi pojavi – gibanje oceanov, atmosferski ritmi in botaničnimi strukturami. Predor se tako spreminja v neprekinjen tok svetlobe, barv in gibanja, ki se projicira na ukrivljeni LED steni najnovejše generacije, na površini tisoč kvadratnih metrov.

S kulturnim in zgodovinskim popotovanjem smo sklenili prvo sezono Bralnega kluba. Dan, poln literature, zgodovine, umetnosti in prijetnega druženja, nam sporoča, da branje ni le stik z knjigo, temveč tudi potovanje skozi kraje, zgodbe in ljudi, ki so soustvarjali naš kulturni prostor.

Dogodek smo izvedli ob prijazni podpori PDG Podturn. Hvala g. Matjažu Finku in hvala našemu šoferju g. Šfefanu Ivekoviću. 

Veselimo se novih srečanj in novih bralnih odkrivanj v prihodnji sezoni. Ponovno se srečamo 4. septembra.

Erna Gorše Biček