Pohodniki Društva upokojencev Dolenjske Toplice smo aktivni skozi vse leto, saj se zavedamo, da je pohodništvo odličen način za ohranjanje telesne kondicije, spoznavanje novih ljudi, občudovanje narave in prijetno druženje.

Za vroč torek, 23. junija 2026, smo izbrali pravi biser narave – Logarsko dolino, eno najlepših alpskih dolin v Evropi. S svojo veličastno kuliso Kamniško-Savinjskih Alp napolni dušo in obiskovalcu podari nepozabna doživetja. Kot del Solčavskega je Logarska dolina kraj, kjer v sožitju sobivata tradicija in neokrnjena narava, turizem pa kot dopolnilo kmetijstvu in gozdarstvu ponuja miren oddih ter številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa.

Sprehodili smo se po lepo urejeni naravoslovno-etnografski poti, dolgi 7,8 kilometra, ki se začne pri Logarjevi kmetiji v spodnjem delu doline. Pot nas je vodila mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti. V prijetni senci gozda smo občudovali drugi izvir Savinje – Črno, obiskali slap Palenk v srednjem delu doline ter nadaljevali mimo gozdarske in oglarske bajte ter Doma planincev. Vrhunec pohoda je bil obisk slapa Rinka, enega najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji, ki se z višine 90 metrov mogočno spušča v dolino.

Prijetna ohladitev ob slapu, kopel za utrujene noge in osvežilna voda Savinje so nam dali novih moči. Savinja kmalu zatem ponikne v prod, nato ponovno privre na dan kot Črna, se združi s potokom Jezera in svojo pot nadaljuje kot Savinja vse do izliva pri Zidanem Mostu.

Na obračališču ob koncu doline, v bližini slapa, nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal do Planinskega doma Logarski kot. Tam smo se prepustili prijetnemu počitku, obdanemu z zelenjem in veličastnimi pogledi na strme stene Kamniško-Savinjskih Alp. Ob vsakem pogledu se spočije oko, ob doživetjih neokrnjene narave pa se vedno znova čudimo stvarstvu. Ob zvokih harmonike našega Vinka smo uživali tudi v domačih kulinaričnih dobrotah.

Na poti domov smo se ustavili še pri Igli in na Črnivcu. Za mnoge je bil to prvi obisk teh krajev. Igla, mogočen skalni osamelec med Lučami in Solčavo, je od leta 1948 zavarovana kot naravni spomenik. Nahaja se v najožjem delu soteske, ki jo je Savinja skozi tisočletja izoblikovala med strmimi pobočji Raduhe in Dleskovške planote. S svojo turkizno barvo in hudourniško močjo nas Savinja vedno znova opominja, da moramo naravo spoštovati in ji pustiti njen prostor, saj se lahko njena navidezna mirnost v trenutku spremeni v uničujočo silo.

Črnivec, 902 metra visok gorski prelaz, pa danes kaže povsem drugačno podobo kot po orkanskem vetru leta 2008. Posledice ujme so sanirane, narava pa je s svojo izjemno sposobnostjo obnove znova dokazala svojo moč in odpornost.

Na izletu smo spoznali še en del zelene zgodbe Slovenije in se ponovno zavedli, da živimo na majhnem koščku raja. Naša odgovornost je, da ohranjamo naravno in kulturno dediščino tudi za prihodnje rodove. Prav zato je Slovenija že pred leti stopila na pot trajnostnega razvoja, Logarska dolina pa je med številnimi destinacijami prejela tudi prestižni znak Slovenia Green. Na vsakem izmed nas je, da se kot odgovoren obiskovalec s svojim ravnanjem pridruži prizadevanjem za ohranjanje teh izjemnih naravnih lepot.

Elica Pavlič