Olja so za zahevno evropsko tržišče
Ob prevzemu destilarne v Obrhu so proizvajali brinovo olje, do današnjega dne pa dodali še olja sivke, jelkinih storžev, tudi ciprese. Surovine v največji meri dobijo iz Makedonije, nekaj tudi iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. “Največja težava je z jelkinimi storži, ki jih je potrebno nabirati konec avgusta, še preden se odprejo in pade seme ven. Tudi samo nabiranje je precej zahtevno. V Sloveniji sta le dva nabiralca teh storžev, ki skupaj nabereta do okrog 15 ton,” kot zanimivost pove Samo Kenda. Pri oljih se ravnajo po povpraševanju; izdelovali so tudi že olja iz luštrekovih in korenin angelike. “Eterična olja izvažamo na evropski trg, ki pokupi vse naše kapacitete.”
Od brinjevca do London gina in likerjev
“Pri nas nič ne gre v nič,” ob sprehodu skozi destilarno pove Kenda. Ko brinovim jagodam s postopkom suhe destilacije odvzamejo vsebnost eteričnega olja, desetilirane jagode prenesejo v fermentacijski rezervoar, kjer jim dodajo vodo in kvasovke ter pustijo, da se fermentirajo mesec dni. “Sledi kuha žganja. Kuhamo ga trikrat in ne dvakrat, kot je sicer običaj. Prvič dobimo nizko stopnjo alkohola, prva tekočina še vedno vsebuje nekaj eteričnega olja. To tekočino po nekaj mesecih mirovanja še enkrat skuhamo, da dobimo žganje, ki vsebuje okrog 60 odstotkov alkohola. Dobljeno tekočino še enkrat skuhamo, in sicer zato, da izločimo čim več metilnega alkohola, ki je strupen in povzroča glavobol,” pojasnjuje mojster destiliranja. Letos so prvič uspeli polniti tudi brinjevec, staran v hrastovem sodu.
Za blagovno znamko Berryshka stoji tudi šest vrst likerjev: borovničev, robidov, ribezov, orehov, češnjev in liker aronije. Kenda s ponosom doda, da izdelujejo tudi London gin, edini slovenski tovrstni proizvod mednarodne kakovosti. “V primeru brinjevca je pijača narejena povsem iz brinjevih jagod, v primeru gina pa se v etilni alkohol doda razna zelišča, med katerimi pa mora prevladovati brin.” Ime proizvoda, ki prihaja iz destilarne v Obrhu, London gin, nima nobene povezave z britansko prestolnico. “Gre za način, po katerem pijačo proizvajamo. Obstajajo stroga pravila, kako mora biti narejen gin, sicer se ga ne sme tako poimenovati.”
Vse alkoholne pijače pretežno izvozijo. Ustvariti so želeli čim bolj kakovostne produkte, nato pa zanje na mednarodnih dogodkih pridobiti na prepoznavnosti. “Za vse smo dobili mednarodna priznanja. Osebno mi je najbolj ljuba srebrna medalja gina, ki smo jo dobili v Londonu. V deželi gina smo Dolenjčki uspeli prepričati s svojim proizvodom,” se nasmeje Kenda. Izvažajo tudi na Češko, pijače iz Obrha pijejo Kitajci, v prihodnjem mesecu gredo prve količine na Poljsko. Nakup je seveda možen tudi v Sloveniji, v nekaj trgovskih centrih so že na voljo, dobiti se jih da tudi prek spletne trgovine in tudi – po dogovoru – v Obrhu.
“Čokolada je ‘fejst’ posel”
Tako se nasmeji mojster destiliranja, ki ima v Idriji sestro slaščičarko. “Čokolada in likerji gredo skupaj; odločitev, da svojo ponudbo razširimo še s čokoladnimi izdelki, ni bila daleč. Danes Berryshke brez čokolade več ni.” Pod imenom Berryshka delajo predvsem praline iz bele mlečne in temne čokolade z različnim odstotkom kakavovega deleža. Polnijo jih z okusom ribeza, borovnice, lešnika in gozdnih sadežev. Razvili so tudi čokoladne kroglice, polnjene z borovničevim likerjem, edinstveno posebnost na slovenskem tržišču.
Nadgradnjo ponudbe vidijo v turizmu. “Uradna otvoritev trgovine bo v jeseni, prve obiskovalce bomo sprejeli že prej. Tudi že zdaj smo sprejemali najavljene skupine, ki smo jim predstavljali naše delo in naše proizvode. Vsi so dobrodošli,” sklene Samo Kenda.