Pohod po Prečni in okolici
Na Letališču Novo mesto se je na valentinovo zbralo kar 31 ljubiteljev hoje in druženja. Že zjutraj nas je obsijalo sonce in dobre volje ni manjkalo. Vsi pogoji, da preživimo lep dan so bili dani, na nas je bilo, da si ga naredimo.
Pa smo šli..po označeni poti, Knafelčeve markacije in označbe Rudolfove poti so nas vodile iz letališča, preko Podgore do Luknje, ki je naravni spomenik. Narava je tu bogata, saj je preko sto rastlinskih vrst, pa ostanki naravne in kulturne dediščine. Čeprav za marsikoga večkrat videno, vedno drugače in kaj novega. Pogledi so uhajali v dolino na zeleno dolenjsko ponikalnico Temenico, ki nas je spremljala del poti. Temenica izvira pri naselju Javorje na južnih pobočjih Posavskega hribovja. Teče mimo vasi Temenica, Ivančne gorice, Trebnjega in ponikne pri Ponikvah, pride na dan pod Sv. Ano, v Zijalu, teče po Mirnopeški dolini in ponikne ter pride na dan v Luknji v izviru estavela, izliva se pri naselju Zalog v Krko.
Luknja je izvirna dolina reke Temenice, ki je verjetno nastala z zrušenjem stropa kraške jame. Podobo značilne zatrepne doline bogatijo različni kraški pojavi: Lukenjska jama, Jama za gradom, manjše naravno okno, udornica za gradom, izvir estavela ter brezno Velika Stražica v zaledju izvira. Pobočje med hladno udornico in termofilnimi stenami pokriva pestro rastlinstvo, kraške jame in podzemsko reko pa naseljuje več redkih in ogroženih živalskih vrst. Naravne danosti dopolnjuje kulturna dediščina: arheološko najdišče v Lukenjski jami, razvaline gradu Luknja pod ostenjem udornice, stara hidroelektrarna ter grajski marof in žaga venecijanka ob vstopu v dolino.
Grad Luknja, v pisnih virih prvič omenjen leta 1358, je veljal za enega najbolj utrjenih dolenjskih gradov. Njegovi prvi lastniki so bili gospodje Lukenjski, med njimi tudi znani Erazem Predjamski. Leta 1550 so tedanji lastniki Galli pl. Gallensteini grajsko poznogotsko stolpasto jedro obdali z obzidjem, dvema ogelnima stolpoma in obrambnim jarkom. Zaradi davka na streho je bil grad po prvi svetovni vojni razkrit in prepuščen propadu. V pečini nad gradom so vidni ostanki srednjeveškega zatočišča in vojaške opazovalnice. Turki gradu niso mogli zasesti .
V steni za gradom je plezališče in spominsko obeležje našemu rojaku Andreju Markoviču, odličnemu alpinistu, v njegov spomin smo prižgali svečo. Oblikovali smo dve skupini, ena je po plezalni poti, druga pod gradom prišla do spomenika padle partizanke in nato do brezna Velika Stražica. Pot smo nadaljevali na Suhor, Kuzarjev Kal. Sonček nas je grel, zrli smo v dolino, do Novega mesta, Straže…in se spustili do Prečne. Prijazni župnik nam je odprl vrata mogočne cerkve Sv. Antona Padovanskega, ki je zgrajena s pridnim delom domačinov po načrtih bosanskega arhitekta in nam povedal veliko zanimivega.
Preko Temenice do Gostilne na letališču, kjer smo ob dobri gostinski ponudbi poklepetali in se dobre volje odpravili na svoje domove, napolnjeni z novo energijo in z načrti za ponovna srečanja…..
Elica Pavlič