"Na področju krajevnih skupnosti sem se odločil, da bom enkrat mesečno oziroma po potrebi skliceval delovna srečanja s predsedniki krajevnih skupnosti v občini." Sestanki bodo namenjeni pogovorom in izmenjavi mnenj o težavah na njihovem območju, predlogih in izboljšavah. Srečanja bodo pomembna tudi zaradi nujnosti in potrebe obojestranskega pretoka informacij. Želja župana je, da čim več informacij s strani občanov pride do njega in obratno, da so občani čim bolje seznanjeni z delom, projekti in novostmi, ki se odvijajo v občini. V tem letu so se dvakrat že srečali, izmenjali so mnenja, spregovorili o tekočih temah. Setnikar pravi, da če bo sodelovanje obojestransko, bo prav gotovo rezultat zadovoljiv, tako za eno kot za drugo stran. Sicer pa bo sam še naprej na razpolago za neposreden pogovor.
Takšna praksa bo pomemben prispevek tudi na področju pobude vlade in državnega zbora, ki sta lani s sprejetjem zakona o lokalni samoupravi namenila ožjim lokalnim skupnostim in prebivalcem večjo vključenost v delovanje in reševanje problematike na območju, kjer živijo. Zaradi uskladitve z zakonodajo se obeta tudi sprememba statuta. V njem bodo na novo določene naloge in pristojnosti krajevnih skupnosti. Župan napoveduje, da bo večja in bolj poudarjena vloga sodelovanja prebivalstva na lokalnem nivoju. Pri tem pojasnjuje, da občina ostaja pri svojih nalogah, medtem ko bodo krajevne skupnosti imele možnost sodelovati pri pripravi mnenj, sodelovati pri projektih, pomagati pri pridobivanju soglasij, umeščanju projektov v prostor ipd. "Resnično si želimo dobrega sodelovanja, da bomo izpeljali, kar si bomo zastavili, da bo za vse življenje lepše in boljše," pravi župan, ob tem pa se zaveda, da bodo želje in potrebe bistveno večje, kot omogočajo finance, a bodo skupaj skušali določiti prednostne zadeve.
Slednje je bilo čutiti že na prvih srečanjih, ko so predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti največjo prednost namenjali cestni infrastrukturi. Setnikar: "Občina skrbi za 284 km cest, 82 km od tega je še makadamskih. Jasno je, da si vsak od občanov želi asfaltirane poti, potrebno pa je zavedanje, da je tudi asfaltirane ceste treba vzdrževati. Evropskih sredstev tudi za ceste ni, pridobljena so bila izključno za državne ceste." Predmeta razprave sta bila tudi financiranje krajevnih skupnosti in očitek občini, za kaj porablja denar od komunalnih prispevkov. Setnikar: "Občina je v preteklih letih iz naslova komunalnih prispevkov v proračun prejela od 140.000 do 190.000 evrov na leto. Vsa ta sredstva se vlagajo izključno v izgradnjo komunalne infrastrukture. Glede na stroške in vrednosti investicij pa je teh sredstev premalo, zato jih še precejšen del dodamo iz proračuna."

Pomemben je še naslednji poziv za občane. Lani je občinski svet občine Dobrova -Polhov Gradec sprejel spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta. Te so mnogim, ki so več let čakali, da lahko uredijo dokumentacijo za svoje nepremičnine, omogočile, da uredijo vse potrebne listine in pridobijo gradbena dovoljenja za obstoječe zgradbe. Župan poziva vse tiste, ki so vrsto let prosili, naj občina na tem področju ukrepa: "Občanke in občani, sedaj imate možnost in priložnost, zato je prav, da pridobite gradbeno dovoljenje, da v prihodnosti ne bi prišlo do nepotrebnih težav zaradi neurejene dokumentacije."

Nadja Prosen Verbič